Jedro

Če je bila predmetna hipoteka vknjižena pri solastninskem deležu enega od solastnikov (na nerazdeljeni stvari), je bremenila celotno stvar (v obsegu solastninskega deleža tistega solastnika, ki je svoj delež na celotni stvari obremenil). Ker je hipoteka v obravnavanem primeru bremenila celotno nepremičnino, ki se je razdelila na etažno lastnino, je v skladu s 111. členom SPZ prešla na vse posamezne dele. Vknjižba hipoteke pri tožničinem posameznem delu zato ni bila neveljavno vknjižena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke pri nepremičnini – posameznem delu št. ... v stavbi št. ... k. o. X (ID znak ...) v korist toženca za znesek 92.965,38 EUR s pripadki ter da se navedena hipoteka izbriše. Tožnici je zato naložilo, da tožencu povrne njegove pravdne stroške v znesku 2.575,90 EUR v roku petnajst dni s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da ni neveljavna predmetna hipoteka v korist toženca kot upnika, vknjižena pri tožničinem posameznem delu nepremičnine v etažni lastnini, ki je bila vknjižena pred delitvijo nepremičnine v etažno lastnino pri solastninskem deležu enega od solastnikov, glede na določbo 111. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), saj po navedeni zakonski določbi hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo, da v danem primeru še ni končan postopek etažiranja po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) in da še ni bil izdan sklep o vzpostavitvi etažne lastnine ter da glede prehoda bremen še ni bilo odločeno v skladu z 12. členom ZVEtL. Na podlagi česa je sodišče oprlo svojo odločitev na določila ZVEtL pa je popolnoma nerazumljivo. Meni, da zemljiškoknjižno sodišče ni imelo pravne podlage za prenos hipoteke na vse novo nastale posamezne dele pri delitvi v etažno lastnino v nobenem zakonskem določilu. SPZ sicer res v 111. členu določa, da hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, preide na vse posamezne dele v etažni lastnini, a predmetna hipoteka v korist toženca kot upnika ni nikoli bremenila celotne nepremičnine, temveč izključno solastninski delež dolžnika U. d.d., do 1594/10000. Zato je odločitev napačna. Meni še, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke drugega dostavka 339. člena ZPP, ko je obrazložitev utemeljilo z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-1268/11-17, a po vpogledu v vsebino ustavne odločbe in razloge izpodbijane sodbe je mogoče ugotoviti le kontradiktornost razlogov o odločilnih dejstvih, kar velja tudi glede izreka. Obširno obrazlaga ustavno odločbo in meni, da iz nje ne izhaja vzporednica za odločitev sodišča prve stopnje. Poleg tega ni nobene vzporednice z dejanskim stanjem, ki ga navaja citirana ustavna odločba in dejanskim stanjem v obravnavanem primeru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi upoštevajoč nesporno dejansko stanje glede odločilnih okoliščin povsem pravilno odločilo, pri odločanju pa tudi ni zagrešilo kakšne bistvene zatrjevane ali uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da je sodišče svojo odločitev oprlo na določila ZVEtL, kot tudi ne pritožbeni očitek, da ni povezave med citirano ustavno odločbo in obravnavano zadevo. Citirano ustavno odločbo očitno pritožnica napačno razume in jo je sodišče prve stopnje korektno citiralo in obrazložilo. Pri tem pritožbeno sodišče izpostavlja razloge odločitve sodišča prve stopnje, ki so v bistvenem povzeti v 1. točki obrazložitve te sodbe in jih pritožnica očitno napačno razume. Pri tem pritožbeno sodišče zgolj še izpostavlja določbo prvega odstavka 65. člena SPZ glede solastnine, po kateri ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež), kar posledično pomeni, da če je bila predmetna hipoteka vknjižena pri solastninskem deležu enega od solastnikov (na nerazdeljeni stvari), je bremenila celotno stvar (v obsegu solastninskega deleža tistega solastnika, ki je svoj delež na celotni stvari obremenil). In ker je bremenila celotno nepremičnino, ki se je razdelila na etažno lastnino, je v skladu s 111. členom SPZ prešla na vse posamezne dele. Vknjižba hipoteke pri tožničinem posameznem delu zato ni bila neveljavna, kot zmotno meni tožnica in je sodišče prve stopnje utemeljeno njen tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

5. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), odločitev o tem pa je obsežena v izreku te sodbe o zavrnitvi tožničine pritožbe.