Jedro

Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni. Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se 2. točka izreka spremeni tako, da se na pravdo napotijo dediči Td. G., Tž. G. in Jo. G. zoper K. G. zaradi ugotovitve, da je pok. Jz. G., roj. A.B.195Z, umrl A.B.2010 zapustnikov sin in sta njegova potomca Td. G. in Tž. G. na podlagi vstopne pravice zapustnikova zakonita dediča.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je zapuščinsko sodišče zakonitega dediča K. G. napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da Td. G. in Tž. G. nista zakonita dediča po zapustniku in nimata pravice do zapuščine. K. G. jima pravico do zapuščine odreka s trditvijo, da njun oče Jz. G. ni potomec zapustnika.

2.Pritožuje se K. G. Sklicuje se na predloženi izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega je razvidno, da zapustnik ni oče Jz. G. Že pred tem je bil sodišču predložen notarski zapis z dne 11.3.2009 in dodatek k darilni pogodbi z dne 6.5.1988, iz katerega je razvidno, da je Jz. G. zapustnikov pastorek. Meni, da Jz. otroka Tž. G. in Td. G. nimata dedne pravice. Ker je izpisek iz matične knjige javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, bi morala biti na pravdo napotena Tž. in Td. G., katerih pravica je manj verjetna. Predlaga razveljavitev sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Td. G. in Tž. G. na osnovi vstopne pravice uveljavljata pravico do zapuščine, ki bi pripadala njunemu očetu Jz. G., če bi preživel zapustnika. Sporno dejstvo, zaradi katerega je stranke treba napotiti na pravdo, je očetovstvo Jz. G., roj. A.B.195Z, umrlega A.B.2010. 5.Iz izpiska iz matične knjige umrlih (dokaz A3) je razvidno, da očetovstvo Jz. G. v rojstni matični knjigi ni vpisano. Podatki rojstne matične knjige torej izkazujejo, da zapustnik ni oče pok. Jz. G. Matične knjige, izpiski iz matičnih knjig in potrdila, ki se izdajajo na podlagi matičnih knjig, imajo dokazno moč javnih listin (3. odstavek Zakona o matičnih knjigah), kar pomeni, da se v matični knjigi vpisani podatki štejejo za resnične.

6.Td. G. in Tž. G., ki trdita, da sta zapustnikova potomca, sta dolžna to dokazati. Njuna pravica je manj verjetna, ker se domneva, da so v matični knjigi vpisani podatki točni (1. odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju). Ker tudi Jo. G. trdi drugače, kot izkazujejo podatki rojstne matične, je tudi on napoten na pravdo, da dokaže, da je zapustnik oče pok. Jz. G. Če tožbe ne bo vložil, ga morata Td. G. in Tž. G. v svoji tožbi zajeti na pasivni strani, ker so dediči nujni sosporniki in morajo v pravdi vsi sodelovati.

7.Če nobeden od na pravdo napotenih dedičev tožbe ne bo vložil, se bo štelo, da Td. in Tž. G. nista zapustnikova dediča in nimata dedne pravice po zapustniku (4. odstavek 213. čl. Zakona o dedovanju).

8.Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. odstavku 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju.