Jedro

Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep se dolžnik pravočasno pritožuje. Navaja, da je menil, da sodišče preveri davčno tajnost v vsakem primeru. Izjavlja, da dovoljuje vpogled v podatke na DURS, ki so davčna tajnost. Poudari, da ni sposoben plačevati sodnih taks, še manj pa odvetnikov, zato sam piše pritožbe. Pojasni, da živi v sinovi hiši, ki jo mora vzdrževati sam, čeprav prejema nizko pokojnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo prvi in peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Pravilno je tudi obrazložilo, da mora stranka za potrebe odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišču predložiti podatke in podati ustrezne izjave, ki so predpisane v drugem odstavku 12. člena ZST-1. Po določbi drugega odstavka 12. člena ZST-1 mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Če predlog ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga za oprostitev plačila sodnih taks v postavljenem roku skladno s pozivom sodišča prve stopnje s sklepom z dne 15. 1. 2020 ni ustrezno dopolnil. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v predlogu za taksno oprostitev ni podal zahtevanega soglasja, da sodišče z namenom ugotavljanja njegovega materialnega položaja po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, niti ga ni predložil kasneje, ko je bil k temu izrecno pozvan s pozivnim sklepom z dne 15. 1. 2020,1 je tako sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

6. V pritožbi izpostavljeno, da dolžnik živi v hiši, ki jo mora vzdrževati sam, čeprav ima nizko pokojnino po povedanem za pritožbeno presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni relevantno.

7. V pritožbi podano soglasje predstavlja pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj dolžnik ni izkazal, da soglasja brez svoje krivde ni mogel navesti že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v dopolnitvi predloga (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

9. Rok za plačilo sodne takse in rok za ugovor zoper izdani plačilni nalog začneta teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (tretji odstavek 14. a člena ZST-1).

1 Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke kot to zahteva zakon in kot je v konkretnem primeru storilo sodišče s pozivnim sklepom z dne 15. 1. 2020, ko je dolžnika k podaji soglasja izrecno pozvalo.