Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja, kateri stroški so potrebni za izvršbo, je namreč odvisna od okoliščin primera; poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni.
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da določbe 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje stroške upnika iz izvršilne zadeve In 177/2014 na znesek v višini 8.938,80 EUR (I. tč. izreka), odločilo, da se iz kupnine, prejete od prodaje nepremičnine dolžnika z ID znakom 1 v skupni višini 26.500,00 EUR, poplačajo: izvršilni stroški upnika v izvršilni zadevi In 40/2014 v višini 947,28 EUR, davek na promet nepremičnin v višini 519,61 EUR in za zadnje leto zapadli prispevki za socialno zavarovanje v višini 19.040,62 EUR in delno terjatev upnika iz izvršilne zadeve In 40/2014 v višini 5.992,49 EUR. Po pravnomočnosti tega sklepa se bodo navedeni zneski nakazali na ustrezne račune (II. tč. izreka), ter ustavilo izvršilne postopke In 129/2014, In 177/2014 in In 55/2015, izvršilni postopek In 40/2014 pa ustavilo v delu, ki se nanaša na dolžnika T. d.o.o. - v stečaju (III. tč. Izreka).
Zoper sklep se pritožujeta upnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da se stroški upnikov odmerijo na 20.011,82 EUR in naj se tudi prednostno poplačajo. Navajata, da sta najprej z vlogo z dne 21.9.2015 priglasila višino terjatve, v kateri sta tudi priglasila svoje stroške za to obrazloženo vlogo, ter kasneje priglasila še stroške v zvezi z opravljenim razdelitvenim narokom. Sodišče prve stopnje je priznalo le stroške za udeležbo na naroku, o stroških za vlogo z dne 21.9.2015 pa ni odločalo oz. razlogi, zakaj jih ni priznalo niso navedeni. Izvršilni stroški, nastali z vlogo z dne 21.9.2015, pa so bili potrebni za izvršbo, saj ZIZ določa, da se terjatve upnikov upoštevajo le, če so priglašene pisno oz. ustno najpozneje na razdelitvenem naroku. V nadaljevanju je sodišča prve stopnje tudi napačno uporabilo določila ZIZ o prednostnem poplačilu. Določba 197. člena ZIZ namreč ne razlikuje med različnimi stroški izvršilnega postopka, saj določa le absolutno prednost poplačila stroškov izvršilnega postopka pred poplačilom česarkoli drugega, pri čemer velja načelo realne prioritete. To določilo ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka, in ni pomembno ali gre za stroške upnika v vodilni zadevi, ali drugih upnikov v pristopljenih zadevah. Takšno stališče je zavzeto v sodni praksi (VSL II Ip 4358/2011, VSL I Ip 2579/2007) in v teoriji (Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo). Zato bi moralo sodišče prve stopnje prednostno poplačati tudi izvršilne stroške pritožnikov.
Pritožba ni utemeljena.
Iz spisovnih podatkov izhaja, da sta upnika po pooblaščencu z vlogo z dne 21.9.2015 priglasila višino terjatve za razdelitveni narok. Za to vlogo sta zahtevala tudi povračilo stroškov (skupaj 11.073,02 EUR), ki pa jih sodišče prve stopnje ni priznalo(1). Po oceni pritožbenega sodišča, v konkretnem primeru, ko je bistvo upnikove vloge le v priglaševanju višine terjatve, te vloge ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo, ki bi upravičevala odmero nagrade po tarif. št. 3466 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), zato jima priglašeni stroški ne gredo. Za takšno vlogo namreč ni potrebna posebna obrazložitev, ampak, kot navajata tudi upnika v obravnavani vlogi, gre le za obračun višine terjatve, ki sta ju pripravili banki (upnika) in je razvidna iz konto kartice oz. izpiska kartice komitenta ter iz podatkov spisa. V tej zvezi je zavajujoča pritožbena navedba, da so izvršilni stroški, nastali z vlogo z dne 21.9.2015, potrebni stroški za izvršbo, ker se terjatve upnikov upoštevajo le, če so priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. To sicer res drži za terjatve iz 2. in 3. tč. 197. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oz. za terjatve po drugem odstavku 198. člena ZIZ, vendar terjatev upnikov nima takšne narave, da bi prišle v poštev te določbe. Upnika imata terjatev, za katero je sodišče dovolilo izvršbo (prvi odstavek 198. člena ZIZ), zato sodišče pri poplačilu upošteva terjatve po stanju spisov in zemljiške knjige ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku (prvi odstavek 208. člena ZIZ), kar je sodišče prve stopnje tudi navedlo v vabilu na razdelitveni narok z dne 16.9.2015. Glede na konkretne okoliščine primera (ko je pooblaščenec upnikov z vlogo z dne 21.9.2015 priglasil višino terjatve za razdelitveni narok, ter se tudi udeležil razdelitvenega naroka dne 24.8.2015, za kar so mu bili priznani stroški), pritožbeno sodišče tudi ocenjuje, upoštevaje tretji odstavek 207. člena in 208. člen ZIZ, da stroški za vlogo z dne 21.9.2015, ob dejstvu udeležbe na razdelitvenem naroku, niso bili smotrni oz. potrebni, saj bi šlo sicer za podvajanje stroškov. Pooblaščenec upnikov bi tako lahko še na razdelitvenem naroku priglasil terjatev pisno ali ustno, saj je razdelitveni narok namenjen ugotavljanju višine terjatev, in tako deloval bolj smotrno. Presoja, kateri stroški so potrebni za izvršbo, je namreč odvisna od okoliščin primera; poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Ker je cilj izvršilnega postopka (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka, le njihova koristnost za upnika ne zadostuje (prim. VSL I Ip 2888/2013, VSL II Ip 2417/2013).
Glede prednostnega poplačila iz kupnine ZIZ v 1. točki prvega odstavka 197. člena določa, da se iz kupnine, dobljene s prodajo nepremičnine, najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka. Upnika se pritožujeta zato, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo prednostno poplačilo njunih izvršilnih stroškov, nastalih v pristopljenih zadevah. Mnenja sta, da pravilo 197. člena ZIZ ne omogoča razlikovanja med upniki izvršilnega postopka in določa prvenstveni red poplačila (vseh) stroškov izvršilnega postopka, neodvisno od tega, ali gre za stroške upnika v tem izvršilnem postopku ali drugih upnikov, in ali se zaradi njihovega plačila vodi ta izvršilni postopek. Sodna praksa sicer res ni enotna glede tega vprašanja, vendar večinska sodna praksa (prim. sklep VSK I Ip 330/2007, sklep VSK II Cp 971/2005, sklep VSC I Ip 316/2008, sklep VSL I Ip 2935/2008, VSL II Ip 3041/2015)(2) stoji na stališču, da omenjene določbe 197. člena ZIZ ni mogoče razlagati tako, da imajo vsi izvršilni stroški vseh upnikov avtomatično prednost pri poplačilu, pač pa v to kategorijo prednostnega poplačila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ sodijo le tisti stroški, ki so bili potrebni za opravo konkretne nepremičninske izvršbe. To pomeni, da izvršilni stroški upnika, ki so nastali v zvezi s pristopljenimi zadevami in so v korist samo temu upniku, ter niso prispevali k opravi konkretne nepremičninske izvršbe, niso potrebni za opravo le-te, zato nimajo prednosti po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ. V konkretnem primeru pritožba ne zatrjuje, da bi priznani in uveljavljani izvršilni stroški upnika prispevali k opravi konkretne nepremičninske izvršbe, zato pritožbeno sodišče ne sledi pritožbi, da se stroški upnikov prednostno poplačajo iz kupnine.
Na podlagi povedanega pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena in prvi odstavek 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
op. št. 1: sodišče prve stopnje pa jima je priznalo stroške za pristop na razdelitveni narok v višini 8.938,80 EUR (I. tč. izpodbijanega sklepa).
op. št. 2: drugače VSL I Ip 2579/2007, VSL II Ip 4358/2011.