Jedro

Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za uporabo 636. člena OZ. Sodišče je namreč ugotovilo, da tudi v kolikor potisk stekla ni bil skladen z naročilom, je toženec morebitne napake grajal šele po treh dneh in še v aprilu (dva meseca po izvedbi) smatral, da je za to odgovoren avtor datotek vzorca. Glede na to pa ni mogoče zaključiti, da se je podjemnik zavedal ali bi se moral zavedati napak dela, če je še naročnik sam za to krivil tretjo osebo in razlog izvira v nejasnosti datotek z vzorci.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 2.604,71 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo povračilo stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, z ustrezno stroškovno posledico.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Spor se nanaša na plačilo računa za opravljeno storitev – izvedbo tiska na kaljeno steklo.

7. Bistveni poudarki glede ugotovljenega dejanskega stanja so naslednji: - Toženec je dne 7. 1. 2019 po elektronski pošti poslal tožniku vzorec potiska na steklo in ga prosil za izdelavo ponudbe. Tožnik je naslednji dan potrdil naročilo vzorca za potisk kaljenega float stekla z digitalnim tiskom po ceni 92,12 EUR + DDV.

- Dne 10. 1. 2019 je tožnik tožencu poslal ponudbo št. 28/2019 za izdelavo potiskanega in kaljenega stekla ter posebej samo za obdelavo stekla za 27 kosov.

- Dne 21. 1. 2019 je toženec prevzel vzorec naročila, tožeča stranka pa je izstavila račun št. 1-1-89 v višini 92,12 EUR z DDV.

- Dne 30. 1. 2019 je toženec oddal naročilo po ponudbi 28/2019 z navedbo, da so v priponki skice in motiv potiska, jakost potiska se poveča, pri čemer se pred potiskom potrdi vzorec. Čez dva dni je toženec sporočil, da so se po predloženih fotografijah jakosti vzorcev odločili za najmočnejšega.

- Dne 12. 2. 2019 je tožnik tožencu dobavil naročena stekla in izstavil račun v znesku 2.604,71 EUR.

- Dne 15. 2. 2019 je toženec naročil ponovno izdelavo stekel po naročilu z dne 30. 1. 2019 s spremembo, da naj bodo na novih steklih polja, ki so bila po prejšnji izvedbi potiskana, zdaj nepotiskana in polja, ki so bila prej nepotiskana, zdaj potiskana.

- Dne 15. 4. 2019 je toženec poslal elektronsko sporočilo, kjer je zapisal, da se zaveda zamude s plačilom in se opravičuje. Denarna sredstva za plačilo računa terja od avtorja datotek za potisk.

8. Očitana napaka se je torej nanašala na potisk stekla, in sicer je prišlo do situacije, ko so deli, ki bi naj bili potiskani, ostali prozorni in obratno.

9. Sodišče prve stopnje je razmerje med strankama podredilo pravilom o podjemni pogodbi ter tožbenemu zahtevku ugodilo. Zaključilo je namreč, da bi moral toženec morebitne napake grajati takoj po prejemu izdelkov, saj napačen potisk stekla predstavlja očitno napako, po lastnih navedbah pa je to storil šele po treh dneh. Zaključilo je tudi, da je toženec očitno še v aprilu 2019 smatral, da je za napake (če je do njih prišlo) odgovoren avtor datotek z vzorci potiska in ne tožnik.

10. Pritožba sodišču očita, da ni uporabilo 636. člena Obligacijskega zakonika – OZ, ki določa, da se podjemnik ne more sklicevati na določbe o obveznosti pregleda in roku grajanja napak, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku. Navaja, da predložene datoteke PNG/JPG niso bile direktno uporabljive za tisk. Podjemnik se je zavedal, da posega v sam motiv, o pretvorbi datotek in rezultatu pa ni obvestil naročnika. Pravočasnost grajanja napak je torej nerelevantna.

11. Ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za uporabo 636. člena OZ. Sodišče je namreč ugotovilo, da tudi v kolikor potisk stekla ni bil skladen z naročilom, je toženec morebitne napake grajal šele po treh dneh in še v aprilu (dva meseca po izvedbi) smatral, da je za to odgovoren avtor datotek vzorca. Glede na to pa ni mogoče zaključiti, da se je podjemnik zavedal ali bi se moral zavedati napak dela, če je še naročnik sam za to krivil tretjo osebo in razlog izvira v nejasnosti datotek z vzorci.

12. Kolikor pa pritožba očita tožniku, da je sam posegal v datoteke vzorcev, pa to pomeni pritožbeni razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen, takšnega očitka pa toženec tudi sicer prej ni podal. V pripravljalni vlogi je tožniku namreč očital, da je nepravilno bral datoteke, ne pa da je v njih posegal brez privolitve.

13. Glede na to, da tožniku ni mogoče očitati, da je vedel ali bi moral vedeti za napake opravljenega dela, toženec pa napak ni grajal takoj ob prevzemu dela, uporaba 636. člena OZ ni na mestu.

14. Na podlagi obrazloženega so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (353. člen ZPP). Zato je odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe.

15. Toženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, odgovor na pritožbo pa je sodišče prepoznalo kot nepotrebno vlogo, ki ni v ničemer doprinesla k rešitvi spora. Zato tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.