Jedro

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP je omejitveni ukrep, s katerim se poseže v pravico obdolženca še pred pravnomočnim zakjučkom kazenskega postopka. Sodišče mora glede na ugotovljeno osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja oceniti ali gre za sorazmeren ukrep, ker bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu, glede na ugotovljene okoliščine, pomenila nevarnost za ostale udeležence v prometu.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor obdolženega A. A. zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju I K 11171/2023 z dne 1. 3. 2023 o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja serijske št. ..., izdanega dne 28. 6. 2019 pri Upravni enoti Ruše. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje obdolženi po svoji zagovornici iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se pritožbi ugodi in se zavrne predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začasni odvzem vozniškega dovoljenja po 137. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je omejitveni ukrep v kazenskem postopku, s katerim se poseže v pravico obdolženca že pred pravnomočnim koncem kazenskega postopka in se odredi na predlog upravičenega tožilca za čas dokler traja postopek. Takšen ukrep odredi sodišče, če teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa in ob predpostavki, da obstaja nevarnost, da bi storilec nadaljeval z ogrožanjem javnega prometa. Pritožbeno sodišče glede opis kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka in prvi alineji 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1, ki izhaja iz obtožnega predloga in ki naj bi ga dne 6. 2. 2023 storil obdolženi A. A., ugotavlja, da so že okoliščine tako opisane izvršitvene oblike kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu ter podatki v spisu takšni, da vsekakor kažejo obdolženca kot tako nevarnega voznika, da ga je potrebno že v tej fazi postopka izločiti iz prometa in mu je tako začasno potrebno odvzeti njegovo vozniško dovoljenje serijske št. ..., izdanega dne 28. 6. 2019 pri Upravni enoti Ruše. Te okoliščine sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo v točki 8 izpodbijanega sklepa, zato, po oceni pritožbenega sodišča, ni sprejemljiva trditev pritožbe, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri pretehtalo sorazmernosti ukrepa in vpliv ukrepa na druge udeležence v prometu. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja ocenilo, da obstaja bojazen, da bo obdolženi še naprej ogrožal javni promet, v kolikor se ga ne bo začasno izločilo iz prometa. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za sorazmeren ukrep, saj bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu, glede na ugotovljene okoliščine storitve očitanega mu kaznivega dejanja, pomenila nevarnost za ostale udeležence v prometu, ne le zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili (ko naj bi v času prometne nesreče vozil pod vplivom psihoaktivnega zdravila Pregabilin), temveč predvsem tudi zato, ker naj bi vozil predrzno in brezobzirno ter pri tem ne upošteval pravil o prehitevanju in varnostni razdalji. Iz zbranih podatkov v predkazenskem postopku, ki se nahajajo v sodnem spisu namreč izhaja, da naj bi obdolženi med prehitevanjem drugega osebnega avtomobila kar trikrat namenoma zavil v desno tako, da naj bi trčil v levi bok oškodovančevega vozila ter ga pri tem še prisiljeval k umikanju izven cestišča, da je zapeljal desno na bankino cestišča, ob tretjem trčenju pa je trčil še v sprednji levi del vozila tako, da je vozilo obrnilo pravokotno pred vozilo oškodovanca, ki ga je zaradi tega pred seboj potiskal še nekaj metrov do ustavitve obeh vozil. Brez dvoma naj bi s takšnim načinom vožnje povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo vseh potnikov v drugem osebnem vozilu, ki ga je vozil oškodovanec, to je samega oškodovanca kot voznika ter njegovih sopotnikov, oškodovančeve žene ter dveh mld. otrok.

5. Obdolženi sicer v pritožbi zatrjuje, da ni vozil predrzno ali brezobzirno, temveč da je prišlo do nesreče zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ko se mu je prepiknila guma. Iz zbranih dokazov v sodnem spisu zaenkrat ni razvidno, da naj bi se obdolžencu med vožnjo kaj takšnega pripetilo. Policisti so ob ogledu kraja prometne nesreče zabeležili poškodbe, ki so nastale, tako na vozilu obdolženca kot na vozilu oškodovanca. Iz zapisnika o ogledu nikjer ne izhaja, da naj bi bila na obdolženčevem vozilu poškodovana pnevmatika. Protispisne so tudi navedbe obdolženca, da naj bi z nasprotnim udeležencem prometne nesreče bila znanca ter da sta v dobrih odnosih, zato naj ne bi nikoli namenoma zapeljal proti njegovemu vozilu. Prav nasprotno, iz zbranih podatkov policije (uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja Policijske postaje Laško z dne 6. 2. 2023) pa tudi iz ugotovitve policistov na kraju prometne nesreče in zbranih obvestil od nasprotnih udeležencev izhaja prav nasprotno. B. B. in C. C. sta policistom pojasnila, da je obdolženi med vožnjo dajal znake jeze, da je trikrat trčil v njihovo vozilo, pri čemer se je v njihovo vozilo jezno zaletaval in naj bi med vožnjo tudi snemal in jih ogrožal. Takšen način vožnje pa predstavlja na ravni utemeljenega suma nedvomno predrzno in brezobzirno vožnjo s katero naj bi obdolženi neposredno ogrožal varnost in življenje kar petih oseb, ki so se nahajali v drugem vozilu.

6. Ne gre prezreti, da je zoper obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Celju vložena pravnomočna obtožnica št. Kt 5655/2019 z dne 8. 9. 2020, ki je postala pravnomočna 12. 3. 2021 in v kateri se obdolžencu očita, da naj bi oškodovancu povzročil hudo telesno poškodbo na ta način, da je dne 1. 11. 2018, ko je vozil osebni avto znamke Mercedes benz po vozišču Bencinskega servisa Petrol izven naselja H., po sporu z oškodovancem, sunkovito zapeljal vzvratno proti njemu in vanj trčil tako da je oškodovanec utrpel hudo telesno poškodbo. Navedeni podatek pa pomeni, da obdolžencu takšno objestno in nasilno ravnanje ni tuje, zaradi česar drugostopno sodišče ne more slediti navedbam pritožbe, da obdolženi ne predstavlja nevarnosti za javni promet iz razloga, ker do sedaj še ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v celoti prezrlo določbo šestega odstavka 106. člena ZPrCP, ki določa, da se šteje, da ni pod vplivom psihoaktivnih zdravil voznik motornega vozila, če se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ugotovi, da je voznik uporabljal psihoaktivna zdravila v skladu s predpisano terapijo in navodilom lečečega zdravnika. Odločba Višjega sodišča v Celju v prekrškovni zadevi pod opr. št. PRp 154/2019, ki jo ob tem pritožba citira, se nanaša na povsem drugačno dejansko stanje. V citirani odločbi Višjega sodišča v Celju je bil namreč pritožnik obravnavan zgolj zaradi cestnoprometnega prekrška, ko je bilo ugotovljeno, da je v cestnem prometu vozil pod vplivom prepovedanih drog. V obravnavanem primeru pa se obdolženemu v obtožnem predlogu očita, da je kaznivo dejanje storil ne le zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc, temveč tudi zato, ker je vozil predrzno in brezobzirno in pri tem ni upošteval pravil o prehitevanju in varnostni razdalji. Takšni očitki obtožbe pa so zaenkrat na ravni utemeljenega suma razvidni iz zbranih dokazov v sodnem spisu.

8. Vse ugotovljene okoliščine, po prepričanju pritožbenega sodišča tako terjajo, da se obdolžencu omeji udeležba v prometu v tolikšni meri, da se mu vozniško dovoljenje, ki mu ga je sicer zasegla policija na samem kraju in ki mu ga je prvostopno sodišče tudi začasno odvzelo za čas trajanja kazenskega postopka, odvzame. S takšnim ukrepom, ki je usmerjen na preprečitev ponovitvene nevarnosti, se bo zavarovalo življenje, zdravje in lastnina drugih udeležencev v prometu.

9. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje zaključilo, da pritožba ni utemeljena in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi kršitve zakona iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo obdolženca po zagovornici zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.