Jedro

Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo. Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega.

Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se ugotovi, da je storilec oproščen plačila sodnih taks.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v še izpodbijanem in nespremenjenem delu (I. točki izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) in izpodbijani plačilni nalog (PN) potrdilo (I. točka izreka) ter odločilo, da je storilec dolžan plačati sodno takso po tar. št. 8212 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 40,00 EUR in po tarifni številki 8114 ZST-1 v znesku 50,00 EUR, skupaj 90,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica storilca zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb zakona o prekrških ter odločitve o sankciji po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe oziroma podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. S PN Policijske postaje Rogaška Slatina z dne 6. 10. 2022 je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška po (-) 4. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP, ker je dne 6. 10. 2022 ob 10.36 uri kot voznik osebnega vozila na cesti izven naselja Prožinska vas prekoračil s prometnim znakom dovoljeno hitrost za najmanj 35 km/h, saj je vozil s hitrostjo najmanj 95 km/h, zato mu je bila izrečena globa 200,00 EUR in stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT) ter zaradi storitve prekrška po (-) drugem odstavku 98. člena ZPrCP, ker ni upošteval predpisane prometne signalizacije - polne ločilne črte in je prehiteval vozilo, ki je vozilo pred njim v isti smeri, zato mu je bila izrečena globa 160,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju storilca v ZSV, da je bila cesta dovolj široka in s svojo vožnjo ni nikogar ogrožal, da v času prekrška ni bilo nobenega pešca in tudi promet ni bil gost, glede na čas očitanega prekrška, prav tako ni nastala nobena škodljiva posledica, dopolnilo dokazni postopek ter zaslišalo policista in vpogledalo v listine spisa, storilca pa ni zaslišalo, saj kljub pravilnemu in izkazanemu vabljenju na narok ni pristopil in izostanka ni opravičil. Pri tem je z gotovostjo ugotovilo in prepričljivo zaključilo, da storilec priznava storitev očitanega prekrška ter da so dokazani vsi objektivni znaki obeh prekrškov, ki jih je storil z direktnim naklepom.

6. Pri tem iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da storilec s trditvijo, da nikogar ni ogrožal, predlaga izrek opomina oziroma zatrjuje, da gre za prekršek neznatnega pomena, kar pa ob ugotovljenem, ko je prekoračil hitrost za najmanj 35 km/h, nikakor ni utemeljeno.

Pritožba očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo okoliščin, ki jih je storilec navajal v ZSV v zvezi z izrekom opomina (konkretno, da je bila cesta dovolj široka, da ni nikogar ogrožal, da je bil promet redek, pešcev oziroma kolesarjev pa ni bilo na cesti) ter zatrjuje, da so podani pogoji tako za uporabo določbe 21. člena ZP-1. Ker sodišče posebnih olajševalnih okoliščin sploh ni upoštevalo, ni pravilno uporabilo določbe 26. člena ZP-1, pritožba zatrjuje kršitev po drugem odstavku 155. člena ZP-1. 7. Skladno z določbo šestega odstavka 26. člena ZP-1 sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije. Pri tem sme izreči globo do najnižje mere iz 17. člena tega zakona.

Po določbi prvega odstavka 21. člena ZP-1 sme prekrškovni organ in sodišče opomin izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.

8. Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo. Skladno s prakso Vrhovnega sodišča je treba težo prekrška prvenstveno ocenjevati po objektivnih okoliščinah v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upravičeno pa je upoštevati tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi, prejšnje življenje, itd.)1. Iz pritožbeno neizpodbijanih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec storil hujši prekršek zoper varnost cestnega prometa, saj mu je bila poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenskih točk (KT)2 ter da je očitani prekršek prekoračitve hitrosti (za 35 km/h) in prehitevanja preko polne ločilne črte storil z direktnim naklepom, sicer izven naselja, vendar na območju, kjer je hitrost s prometnim znakom omejena na 60 km/h. Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega. Ob tem, ko je storilec oba prekrška storil naklepno, hitrost je prekoračil za najmanj 35 km/h, prehiteval pa je preko polne ločilne črte, pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje ni pravilno in natančno upoštevalo prometnih okoliščin, v katerih je storil očitane prekrške ter da te okoliščine utemeljujejo izrek opomina. Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine. Pritožbeno sodišče pa se ob prej navedenih ugotovitvah strinja s sodiščem prve stopnje, da v konkretnem primeru ni pogojev za izrek opomina. Prav tako pa z istimi razlogi zavrača pritožbeno zavzemanje za uporabo omilitvenih določil člena 26 ZP-1, saj glede na po sodišču prve stopnje ugotovljena (in prej navedena) dejstva ni mogoče zaključiti, da je teža očitanih prekrškov manjša od tiste, ki se izraža v spodnji meri ali v določeni višini predpisane sankcije. Ob tem, ko iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je storilec prehiteval drugo osebno vozilo čez polno ločilno črto s hitrostjo, ki je bila za najmanj 35 km/h višja od dovoljene hitrosti, so namreč pritožbena zatrjevanja, da storilec ni nikogar ogrožal, saj je bila cesta široka in pregledna, neutemeljena.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornice storilca kot neutemeljeno delno zavrnilo in izpodbijano sodbo v I. točki izreka potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Utemeljeno pa pritožnik izpostavlja, da je v predmetnem postopku izkazal svojo upravičenost do brezplačne pravne pomoči, saj pritožbeno sodišče po vpogledu v odločbo Bpp 939/2023 z dne 7. 6. 2023 ugotavlja, da je storilcu bila dodeljena redna brezplačna pravna pomoč po 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku o zahtevi za sodno varstvo pred sodiščem na prvi stopnji od 25. 5. 2023 dalje.

Tretji odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa, da je plačila sodnih taks oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Predmetno določilo, ki je bilo dopolnjeno z novelo ZST-1D in je pričelo veljati 12. 1. 2022, torej določa, da je stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, že po samem zakonu oproščena plačila sodnih taks v istem postopku in ji ni treba posebej zaprošati za taksno oprostitev3. Pritožba zato ob dejstvu, ko je bila izpodbijana sodba izdana dne 26. 6. 2023, utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje storilcu zmotno v plačilo naložilo sodno takso v višini 90,00 EUR.

Ker se je pritožba v tem delu izkazala za utemeljeno, ji je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 ugodilo in izpodbijano sodbo v tem delu (torej v točki II izreka) spremenilo tako, da je ugotovilo, da je storilec v predmetnem postopku oproščen plačila sodnih taks.

11. Sodna taksa se za pritožbeni postopek ne določi (že zato), ker je bilo odločeno deloma v storilčevo korist (drugi odstavek 147. člena ZP-1).

1 Glej: VSRS Sodba IV Ips 35/2019 2 Hujši prekršek je v skladu z drugim odstavkom člena 23 Zakona o prekrških (ZP-1) prekršek, za katerega se storilcu izreče stranska sankcija najmanj 3 (treh) kazenskih točk v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. 3 Glej: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), prva obravnava, EPA 2148-VIII, stran 10.