Jedro

Sodišče prve stopnje se pri svojem odločanju, kot pravilno trdi tožnica v pritožbi, ni ukvarjalo ali glede na trditve tožnice vendarle ne gre pri izvršeni sanaciji strehe za tako nujen ukrep, da ga ni bilo mogoče odložiti oziroma za izvedbo katerega ni bilo mogoče čakati na sodno varstvo v nepravdnem postopku, ker bi zaradi neizvedbe pretila neposredna in konkretna škoda oziroma je ta že nastajala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 33180/2016 z dne 6. 4. 2016 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba ter tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 4.100,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2016 dalje, stroške izvršilnega postopka 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi ter pravdne stroške, v celoti zavrnilo (točka I. izreka), nadalje pa odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki 721,00 EUR pravdnih stroškov (točka II. izreka).

2. Zoper to sodbo se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njeno razveljavitev. Najprej graja zaključek sodišča prve stopnje, da je bila streha sanirana v letu 2015, saj se je sanacija strehe izvajala v letu 2014 (kar je potrdila tožena stranka ob priliki zaslišanja), tožnica pa je hitela z izvedbo sanacije, da bi propadlo streho sanirali še vsaj pred prihajajočo zimo 2014/2015. Reševala je nujno sanacijo objekta za ureditev nevzdržnih pogojev bivanja in preprečevanja še nadaljnje večje škode pred zimo, nanjo so pritiskali stanovalci oziroma solastniki objekta, ki so v njem živeli, pri čemer tožena stranka (v nadaljevanju toženec) v njem ni stanovala in je imela stanovanje povsem prazno. Šlo je za nujna vzdrževalna dela po drugem odstavku 44. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), kamor nedvomno sodi sanacija povsem dotrajane strehe, ki tudi zamaka, izvedena v korist in v interesu lastnikov objekta, ker sredstev v rezervnem skladu ni bilo na razpolago. Šlo je torej za nujna urgentna vzdrževalna dela, s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, saj bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja, ob tem pa bi nastala še večja škoda, tudi tožencu, ki je imel svoje stanovanje prav pod sanirano streho. Z izvedeno urgentno sanacijo strehe je tožnica reševala premoženje in odvračala veliko nevarnost za ljudi, vse v korist etažnih lastnikov zgradbe. Posel je bil tuj in ne le dopusten, ampak tudi nujen in v vsakem primeru potreben ter upravičen in koristen, zato bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti institut poslovodstva brez naročila glede na dejanske okoliščine. Sodišče je v nasprotju s 6. točko drugega odstavka 339. člena ZPP oprlo svojo odločbo na nedovoljeno razpolaganje toženca z arbitrarnim sojenjem ter neuporabo materialnega zakona, ki je omogočilo neupravičeno obogatitev toženca in oškodovanje tožnice. Tožnica je izvedla predmetno sanacijo strehe zgolj v korist etažnih lastnikov, brez svojih materialnih koristi ter je odločitev v nasprotju s temeljnimi načeli Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter v nasprotju z 2. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP. Priglaša stroške.

3. Toženec na pritožbo tožnice ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče drugič odloča o tožničini pritožbi zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.1 Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek in razveljavilo sklep o izvršbi, ker je ugotovilo, da sanacija strehe predstavlja investicijsko vzdrževalno delo in sodi med posel rednega upravljanja, zanj pa tožnica ni pridobila ustreznega soglasja etažnih lastnikov (prvi odstavek 25. člena SZ-1), niti ni pridobila treh ponudb v skladu s pogodbo o opravljanju upravniških storitev.

V prvem sojenju na pritožbeni stopnji je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje ter v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in sklep o izvršbi obdržalo v veljavi, ker je na podlagi ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila streha dotrajana in prekrita s salonitnimi ploščami zaključilo, da je bila menjava nujna tudi iz splošno znanega dejstva, da je potrebno strehe, prekrite s salonitnimi ploščami (iz zdravstvenih in okoljevarstvenih razlogov) menjati kakor hitro je mogoče ter je opravljeno sanacijo šteti kot nujno vzdrževalno delo v smislu drugega odstavka 44. člena SZ-1. Večina etažnih lastnikov je kasneje s konkludentnimi dejanji podala svoje soglasje, zato je šteti, da je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 25. člena SZ-1, hkrati pa je z dvema ponudbama glede na časovno zahteven terminski plan tožnica zadostila zakonskim pogojem iz prvega odstavka 58. člena SZ-1. Reviziji toženca2 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju VS RS) s sklepom II Ips 154/2018 z dne 26. 9. 2019 ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe prvega odstavka 25. člena SZ-1 zavrnilne sodbe sodišča prve stopnje ni preizkusilo z vidika uporabe določil o nujni gesti iz 199. člena OZ, torej z vidika presoje nujnosti posla rednega upravljanja v konkretnem primeru.3 Sicer pa, v kolikor je šteti, da gre za posel, nujen za vzdrževanje stvari, tožnica ni zadostila zakonskim pogojem, saj je s tem ko ni pridobila ustrezna soglasja več kot polovice etažnih lastnikov oziroma njihove volje ni nadomestila s pridobitvijo odločbe v nepravdnem postopku, ravnala samovoljno4 ter v razmerju do toženca, ki posla niti naknadno ni odobril, ni pridobila pravne podlage za izterjavo njegovega deleža iz naslova izvedenih del (prvi odstavek 25. člena SZ-1 in 28. člen SZ-1).

6. Pritožbena graja o tem, kdaj je bila sanacija strehe opravljena, je utemeljena. Sodišče druge stopnje je že v prvem sojenju pri obravnavanju pritožbe tožnice ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da so bila dela izvedena šele konec leta 2015, saj iz navedb in izpovedb strank jasno izhaja, da so se dela izvajala konec leta 2014 (medtem ko so se v letu 2015 zgolj odpeljale salonitne plošče na deponijo). Navedeno dejstvo časa izvedbe sanacije pa je potrdil tudi toženec v svoji izpovedbi.5

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva: - na pobudo etažnega lastnika z največjim (33,19 %) solastniškim deležem je bila opravljena sanacija (menjava) dotrajane strehe, ki je bila pokrita s salonitnimi ploščami (azbestno kritino); - predlog za menjavo strehe ni obravnaval zbor etažnih lastnikov, zato tožnica (upravnica) predhodno ni pridobila sklepa (soglasja) etažnih lastnikov (niti podpisane listine); - tožnica je prejela le dve ponudbi za opravo del septembra in oktobra 2014; - delo je bilo pravilno izvedeno in obračunano; - opravljeno delo so plačali (oziroma še plačujejo v obrokih) vsi etažni lastniki razen toženca; - toženec nepravilni izvedbi ali nepravilnemu obračunu izvedenega dela ni ugovarjal; - toženec se protivi plačilu svoje obveznosti (glede na 14,54 % delež) iz dveh razlogov, prvič, ker ni podal soglasja k izvedbi del oziroma je tožnica delo opravila brez soglasja stanovalcev in drugič, ker tožnica ni pridobila treh, temveč le dve ponudbi za opravo del. 8. Sodišče prve stopnje se pri svojem odločanju, kot pravilno trdi tožnica v pritožbi, ni ukvarjalo ali glede na trditve tožnice vendarle ne gre pri izvršeni sanaciji strehe za tako nujen ukrep, da ga ni bilo mogoče odložiti oziroma za izvedbo katerega ni bilo mogoče čakati na sodno varstvo v nepravdnem postopku, ker bi zaradi neizvedbe pretila neposredna in konkretna škoda oziroma je ta že nastajala.6 V takem primeru bi lahko upravnik, torej tožnica brez soglasja oziroma pridobitve sodne odločbe opravila posel iz razloga, ker je slednji tako nujen, da ne trpi odlašanja, izhajajoč pri tem iz materialne podlage 199. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o poslovodstvu brez naročila - nujni gestiji.7

9. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so v času pred izvedbo del dejansko obstajale okoliščine, ki bi zahtevale uporabo pravil o nujni gestiji.

10. Pritožba ima prav, ko zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni presojalo trditev tožnice, da je šlo za nujna urgentna vzdrževalna dela, s katerimi bi bilo nerazumno odlašati in je z izvedeno sanacijo strehe tožnica reševala premoženje ter odvračala nevarnost od ljudi. Iz trditvene podlage tožnice namreč evidentno izhaja, da je tožnica v postopku zatrjevala, da "ne gre prezreti poškodb oziroma zamakanja strehe, ki jih toženec zavrača le s povsem pavšaliziranimi navedbami"8, nadalje pa še, da "so bili popolnoma dotrajani statični nosilni leseni elementi strešne konstrukcije (vešala, lege, špirovci), ki jih je bilo potrebno zamenjati z novimi, saj bi v nasprotnem zaradi vpliva vetrne in težnostne obtežbe (sneg) ter lastne teže konstrukcije lahko prišlo do njene porušitve"9. Sodišče prve stopnje se s tovrstnimi trditvami tožnice, ki bi, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko pomenile, da je šlo za nujno gestijo, sploh ni ukvarjalo.

11. V posledici navedenega, ker sodišče druge stopnje ocenjuje, da samo, glede na naravo in okoliščine primera, ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, saj bi bil dokazni postopek z ugotavljanjem dejanskega stanja na podlagi pravil o nujni gestiji prvič izveden v postopku na drugi stopnji, s čimer bi bila strankam odvzeta pravica do pritožbe, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Sodišče druge stopnje ocenjuje tudi, da vrnitev v novo sojenje ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja iz drugega odstavka 355. člena ZPP.

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali so v času pred sanacijo strehe konec leta 2014 obstajale okoliščine, zaradi katerih je morala tožnica kot upravnica zgradbe izvesti dela brez pridobitve ustreznega soglasja oziroma nadomestitve le tega s pridobitvijo odločbe v nepravdnem postopku. Ugotoviti bo torej moralo, ali je ravnala v stiski, ker je obstajala oziroma pretila konkretna nevarnost škode, ki jo je kot poslovodja brez naročila s svojim ravnanjem želela preprečiti oziroma se ji izogniti.10 V tem primeru namreč toženec ne more biti uspešen z ugovorom nepodaje soglasja k izvedbi sanacije strehe, niti z ugovorom o pridobitvi le dveh, namesto treh ponudb. V ponovljenem postopku bo zato moralo sodišče prve stopnje po potrebi ponovno izvesti nekatere že izvedene dokaze, ki jih je tožnica v dokaz resničnosti svojih navedb predlagala v postopku, vse pa v povezavi z nasprotnimi ugovornimi trditvami toženca, kar vse bo stvar dokazne presoje sodišča prve stopnje.

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 Prvič je bilo odločeno s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 626/2017 z dne 10.10.2017. 2 Revizija je bila dopuščena s sklepom VS RS II DoR 383/2017 z dne 28. 3. 2018, na podlagi katerega je toženec dne 21. 4. 2018 vložil revizijo. 3 Iz citirane odločbe VS RS izhaja, citat: "Za odločitev, ali mora toženec povrniti stroške menjave strehe, je odločilno, ali je bila sanacija strehe tako nujna, da je ni bilo mogoče odložiti, ker bi sicer nastala konkretno grozeča škoda. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi bil posel nujen, ker je bila streha dotrajana in prekrita s salonitnimi ploščami, za katere je splošno znano, da zahtevajo čim hitrejšo zamenjavo. Sklicevanje na splošno znano nevarnost (dotrajanost) azbestne kritine za nujnost gestije ne zadošča, saj ne omogoča zaključka, da je moral upravnik zaradi stanja strehe postopati nemudoma oziroma da sanacije strehe ni bilo mogoče odložiti, ker je bilo treba preprečiti konkretno nevarnost škode ali odpraviti že nastajajočo škodo. Ni pa izključeno, da bi bila izvedba sanacije (pred zimo) lahko nujna in neodložljiva, če bi se izkazale za resnične trditve tožnice o zamakanju v stanovanjih zaradi dotrajanosti statičnih nosilnih elementov strešne konstrukcije". 4 Njenega samovoljnega ravnanja ni spremenilo dejstvo, da je kasneje večina etažnih lastnikov njeno ravnanje naknadno, konkludentno odobrila s plačilom. 5 Toženec zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 10. 2. 2017 je izpovedal, citat "Povedal bi, da sem jaz za ta dogodek izvedel tako, da je prišel oktobra ali septembra 2014 k meni domov brat in mi povedal, da prekrivajo streho v J...." (list. št. 62 spisa). 6 Za tak primer bi šlo, če bi prihajalo že do hudega zamakanja strehe ali celo do konkretne nevarnosti, da se streha poruši (glej točka 14 sklepa VS RS z dne 26. 9. 2019). 7 Neuporaba pravil o nujni gestiji pride v poštev v primerih, ko je treba ukrepati hitro in ni mogoče čakati na sodno varstvo, pri čemer se nujna gestija in posel, nujen za vzdrževanje stvari vsebinsko ne pokrivata, saj za pravni standard nujne gestije veljajo strožja merila. 8 Pripravljalna vloga tožnice z dne 27. 12. 2016 (list. št. 52 spisa). 9 Pripravljalna vloga tožnice z dne 9. 1. 2017 (list. št. 56 in 57 spisa). 10 A. Polajnar Pavčnik in drugi, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del) II. knjiga, stran 59 - 63 - poslovodstvo brez naročila (nujna gestija).