Jedro

Ker pritožnica zgolj pavšalno navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno, ne da bi zato predlagala kakršenkoli dokaz ob dejstvu, da je bila v zvezi z vročanjem skladno z določili ZPP izdelana tudi vročilnica, ki je javna listina, pritožnica v pritožbenem postopku ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tožene stranke oziroma dolžnice kot prepoznega, ker ga je vložila po izteku osemdnevnega roka.

2. Proti sklepu vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka dolžnica in v obrazložitvi navaja, da je sklep o začasni odredbi prejela po pošti 10. 6. 2020 in ne 9. 6. 2020 kot nepravilno ugotavlja prvostopno sodišče. Zato je ugovor zoper izdano začasno odredbo vložila pravočasno znotraj osemdnevnega roka od vročitve sklepa o začasni odredbi. Pred tem ni prejela obvestila o prispelem pismu, saj bi v takšnem primeru, če bi bila o tem obveščena, pismo tudi prevzela. Rok za ugovor zoper izdano začasno odredbo je bil torej vključno do 18. 6. 2020, pritožnica pa ga je vložila 17. 6. 2020. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sklep o začasni odredbi, s katerim je predlogu ugodeno lahko dolžnik oziroma tožena stranka izpodbija z ugovorom, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Če je ugovor prepozen, ga sodišče s sklepom zavrže. 7. Iz vročilnice, ki je javna listina je razvidno, da je bil sklep o začasni odredbi vročen toženi stranki dolžnici skupaj s tožbo s fikcijo vročitve v smislu določila 142. člena ZPP. Iz vročilnice, sledi, da sodne pošiljke ob poskusu vročitve ni bilo mogoče izročiti niti naslovniku, niti odraslemu članu gospodinjstva, zato je vročevalec 25. 5. 2020 v hišnem predalčniku tožene stranke (dolžnice) pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni v katerem ga mora prevzeti. Ker naslovnica v tem roku ni prevzela sodne pošiljke, ji je bilo pismo po preteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku 10. 6. 2020. 8. Pravna fikcija pomeni, da se šteje za resnično neko dejstvo, ki gotovo ne obstaja. Fikcija vročitve se kot poseben pravni institut uporablja za določitev trenutka začetka teka roka, v konkretnem primeru za vložitev ugovora. Ker stranke sodnih pisanj niso prevzemale, jim roki za vložitev pravnih sredstev v pravdnem oziroma izvršilnem postopku niso začeli teči, zato je bilo potrebno v zakonu vzpostaviti institut fikcije vročitve na podlagi katere se lahko določi trenutek, kdaj roki začnejo teči tudi, če stranka pisanja ne prevzame. Za takšen primer je bil ta trenutek določen s fikcijo vročitve, ki pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje. Po preteku tega roka vročevalec pisanje pusti v njenem hišnem predalčniku. Na vročilnici je vročevalec označil vzrok takšne vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil in se podpisal. Ker naslovnica v 15-dnevnem roku sodne pošiljke ni prevzela, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka 15-dnevnega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnice, na kar je bila naslovnica v obvestilu posebej opozorjena. Fikcija vročitve pa nastopi s pretekom zadnjega 15. dne od kar je bilo stranki puščeno obvestilo.

9. Obvestilo o prispeli sodni pošiljki je bilo tožnici puščeno 25. 5. 2020. Ker pisanja ni dvignila, se šteje, da ji je bila pošiljka vročena 9. 6. 2020, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Osemdnevni rok zoper izdano začasno odredbo na katerega je bila tožena stranka opozorjena, se je iztekel 17. 6. 2020. Ker pritožnica zgolj pavšalno navaja, da ji obvestilo o prispeli pošiljki ni bilo puščeno, ne da bi zato predlagala kakršenkoli dokaz ob dejstvu, da je bila v zvezi z vročanjem skladno z določili ZPP izdelana tudi vročilnica, ki je javna listina, pritožnica v pritožbenem postopku ne more uspeti.

10. Ker je pritožba na podlagi zgoraj navedenega neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobenih drugih kršitev postopka na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbo tožene stranke (dolžnice) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).