Jedro

Dokazni predlog za zaslišanje prič ne predstavlja zahteve za izvedbo glavne obravnave. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati.

Med postopkom na prvi stopnji ni bilo nobenih indicev, da toženka ni procesno sposobna. Vložila je razumljiv ugovor zoper sklep o izvršbi in tudi pritožbo. Pritožnica je v pritožbi le postavila trditev, da je duševno zbolela, okoliščin svoje domnevne duševne bolezni pa ni dodatno obrazložila, niti ni predložila listinske dokumentacije, ki bi njeno trditev podprla. Iz njenega ravnanja ne izhaja, da ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in postopka. Glede na navedeno in glede na njeno sposobnost celostnega pisnega izražanja daje vtis, da želi s takšno nekonkretizirano in pavšalno navedbo zavlačevati postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v sporu majhne vrednosti brez razpisa naroka obdržalo v veljavi 1. in 3. odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 79802/2014 z dne 12. 6. 2014 (I. točka izreka), in toženki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnika v višini 120,95 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se toženka pravočasno pritožuje z navedbo, da v celoti izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da niso podani pogoji za izdajo sodbe brez naroka. Navaja, da je duševno zbolela in predlaga, da ji sodišče postavi skrbnika za postopek s pritožbo. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša. 3. Tožnik je po pooblaščencu vložil pravočasen odgovor na pritožbo; predlaga, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Očitki o neizpolnitvi pogojev za izdajo sodbe brez naroka so pavšalni in neutemeljeni. Toženka je v ugovoru zgolj zanikala obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama. Sodišče je odločalo na podlagi neprerekanih dejstev o delnih plačilih posameznih računov in neprerekanih dejstev večkratnih ustavitev in vzpostavitev distribucije zemeljskega plina, ter na podlagi predložene listinske dokumentacije. Izvedba naroka glede na določbo 2. odstavka 454. člena ZPP ni bila potrebna. Trditev, da je duševno zbolela, predstavlja zavlačevanje postopka. Svoje trditve ni podkrepila z nobenimi dokazili. Pritožba je napisana na računalnik, vsebuje vse bistvene sestavine po ZPP in je koherentna. Ne obstojijo indici, da bi bila poslovna sposobnost stranke zmanjšanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Takó se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Navedbe pritožnice o neizpolnitvi pogojev za izdajo sodbe brez naroka so nekonkretizirane in neutemeljene. Sodišče izda odločbo v sporu majhne vrednosti brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah ni zahtevala izvedbe naroka (2. odst. 454. člena ZPP). Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (navedeni ugovor se v pravdnem postopku šteje kot del odgovora na tožbo(1)) predlagala zaslišanje strank, ni pa po pozivu sodišča, v katerem je bila opozorjena na pravne posledice, vložila pripravljalne vloge. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče pravne teorije in sodne prakse, da dokazni predlog za zaslišanje prič ne predstavlja zahteve za izvedbo glavne obravnave. Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati; prav tako ni nujno, da bi sodišče predlaganemu dokaznemu predlogu za zaslišanje tudi ugodilo.(2) Narok je (med drugim) namenjen ravno zaslišanju predlaganih strank oziroma prič. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ocenilo, da ni drugih razlogov, ki bi narekovali izvedbo naroka. O (spornem) dejanskem stanju je lahko odločilo že na podlagi listinske dokumentacije in na podlagi trditev strank ter pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (214. in 215. člen ZPP).

7. Sodišče mora skladno z 80. členom ZPP ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ima jo stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna (1. odst. 77. člena ZPP). Obstoj poslovne in procesne sposobnosti se v našem pravu domneva.(3) Četudi stranki poslovna sposobnost ni odvzeta ali omejena, pa je lahko stranka dejansko procesno nesposobna.(4) Sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti izvajati dokazov in ugotavljati dejstev glede procesne sposobnosti stranke, kadar se ne pojavi dvom v njen obstoj. V primeru, ko nima razlogov za sum o obstoju procesne sposobnost, ni dolžno v tej smeri ugotavljati okoliščin.(5) Tudi po sodni praksi je za pojav dvoma oziroma suma, ki narekuje aktivno ravnanje sodišča v smeri preverjanja te procesne predpostavke, potreben skupek okoliščin, ki kažejo na pomanjkanje procesne sposobnosti, na primer: ko stranka predloži odločbo CSD, izvedeniško mnenje izvedenca psihiatra, ki ga je angažirala sama ter navede, da ji je bil tudi v drugih postopkih postavljen skrbnik za poseben primer;(6) navedba stranke, da je sodišče v drugem postopku ugotovilo, da ima stranka preganjavo blodnjavo simptomatiko;(7) če iz podatkov na vročilnicah v spisu izhaja, da stranka težko piše in ne more zapisati datuma ter je stranka v vlogi navedla, da že dlje časa ni sposobna urejati svojih zadev in jo zdravi psihiater.(8) Med postopkom na prvi stopnji ni bilo nobenih indicev, da toženka ni procesno sposobna. Vložila je razumljiv ugovor zoper sklep o izvršbi in tudi pritožbo. Pritožnica je v pritožbi le postavila trditev, da je duševno zbolela, okoliščin svoje domnevne duševne bolezni pa ni dodatno obrazložila, niti ni predložila listinske dokumentacije, ki bi njeno trditev podprla. Iz njenega ravnanja ne izhaja, da ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in postopka. Glede na navedeno in glede na njeno sposobnost celostnega pisnega izražanja daje vtis, da želi s takšno nekonkretizirano in pavšalno navedbo zavlačevati postopek. Sodišče stranki ne more postaviti skrbnika za pritožbo. Postavi ji lahko le začasnega zastopnika, če so izpolnjeni pogoji iz 82. člena ZPP oziroma zahteva od pristojnega centra za socialno delo, da pritožnici postavi skrbnika v primeru, da je pravdno nesposobna (1. odst. 81. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Tožnik nosi stroške pritožbenega postopka sam, saj za pravdo niso bili potrebni (1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP). Z odgovorom na pritožbo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, pritožbeno sodišče pa je o pritožbi lahko odločilo že na podlagi podatkov, razvidnih iz spisa.

Op. št. (1): O številu pripravljalnih vlog oziroma o tem, katere vloge sestavljajo tožbo in odgovor na tožbo v sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po delni razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, glej: sklep III Ips 158/2009, VSL sodba I Cp 3579/2010, VSL sodba I Cp 1801/2012, VSL sodba II Cpg 804/2013, VSL sodba II Cp 532/2014, in druge.

Op. št. (2): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, 2009, N. Betteto, str. 722; VSL sodba II Cp 4102/2010, VSL sodba II Cp 4916/2010, VSL sodba I Cpg 1219/2012, VSL sodba I Cp 2171/2012, VSL sodba I Cpg 1215/2012, VSL sodba II Cp 2836/2013, VSL sodba II Cpg 756/2014, VSL sklep II Cpg 847/2014, VSL sodba II Cpg 1158/2014, VSL sodba II Cpg 702/2014. Op. št. (3): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, 2005, A. Galič, str. 334 Op. št. (4): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, 2005, A. Galič, str. 333; sklep II Ips 777/2006, VSL sklep II Cp 1399/2013. Op. št. (5): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, 2005, A. Galič, str. 334. Op. št. (6): VSL sklep II Cp 802/2010. Op. št. (7): VSL sklep II Cp 1522/2009. Op. št. (8): VSL sklep I Cp 74/2011.