Jedro

Zakon in Uredba ne predpisujeta, da je potrebno predlogu za vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register predložiti notarski zapis skupščine, niti da mora biti na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo notar prisoten.

Na ta način je določena le formula, s katero se ugotavlja izid glasovanja o sprejemanju določenega predloga sklepa oziroma odstotek glasov, s katerimi je bil sprejet sklep, o katerem so odločali občinski sveti. Iz navedene določbe ne izhaja, da je s tem določena zahtevana večina, ki je potrebna za sprejem določenega sklepa skupščine, še manj pa da je dovolj katerakoli večina. Gre le za opredelitev načina, na podlagi katerega sprejme skupščina subjekta vpisa določen sklep v primeru, ko soglasje županov (kot predstavnikov članov skupščine) ni bilo doseženo oziroma za določitev načina za ugotovitev števila glasov pri sprejemanju neke odločitve.

O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, torej najmanj 75% glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi za veljavno odločitev še druge (dodatne oziroma strožje) zahteve. Tričetrtinska večina se računa po številu glasov in ne per capita po številu družbenikov. Navedena zakonska določba je kogentne narave in je z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati, kar je izraz varovanja pravice vsakega družbenika, da (so)odloča o spremembi družbene pogodbe.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa spremenita tako, da se predlog subjekta vpisa za vpis spremembe družbene pogodbe zavrne.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je s sklepom Srg 2022/30555 z dne 4. 3. 2022 pri subjektu vpisa Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., matična številka 5015707000 v sodni register vpisalo spremembo družbene pogodbe z dne 13. 1. 2022. Nato je dne 25. 5. 2022 izdalo še dopolnilni sklep, s katerim je dopolnilo obrazložitev sklepa z dne 4. 3. 2022. 2. Zoper oba navedena sklepa sta se pritožili Občina Log-Dragomer in Občina Borovnica, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Višjemu sodišču sta predlagala, da pritožbama ugodi ter prvi sklep registrskega sodišča spremeni tako, da predlog za vpis spremembe zavrne oziroma podredno da ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje registrskemu sodišču, drugi sklep registrskega sodišča pa razveljavi.

3. Na pritožbi je odgovoril predlagatelj, subjekt vpisa. Zavzema se za zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Zoper oba navedena sklepa sta se pritožili Občina Log-Dragomer in Občina Borovnica, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Višjemu sodišču sta predlagala, da pritožbama ugodi ter prvi sklep registrskega sodišča spremeni tako, da predlog za vpis spremembe zavrne oziroma podredno da ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje registrskemu sodišču, drugi sklep registrskega sodišča pa razveljavi.

6. Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg).

7. Subjekt vpisa je družba z omejeno odgovornostjo. Pritožnici sta skupaj z Občino Vrhnika ustanoviteljici oziroma družbenici subjekta vpisa, in sicer je Občina Vrhnika imetnica 66,17 % poslovnega deleža, Občina Borovnica 18,50 % poslovnega deleža in Občina Log-Dragomer 15,33 % poslovnega deleža. Ker je predmet izpodbijanja sklep, s katerim je registrsko sodišče v sodni register vpisalo spremembo družbene pogodbe, ki začne veljati z vpisom v register (šesti odstavek 516. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1), bi z izpodbijanim sklepom lahko bil prizadet pravni interes pritožnic kot družbenic subjekta vpisa. Zato jima je treba dopustiti udeležbo v postopku.

8. Pritožnici neutemeljeno trdita, da je registrsko sodišče kršilo določbo 31. člena ZSReg s tem, ko jima predloga za vpis in listine, ki so bile predlogu priložene, ni že pred sprejemom odločitve posredovalo v predhodno seznanitev, kar naj bi vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanih sklepov. Iz drugega odstavka 31. člena ZSReg izhaja, da če bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis v sodni register, prizadete pravice tretjih oseb, se predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročijo tem osebam. Vendar iz predloga za vpis sprememb družbene pogodbe v sodni register v obravnavanem primeru ni že na prvi pogled razvidno, da bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis, prizadete pravice pritožnic, zaradi česar bi moralo registrsko sodišče ravnati skladno s citirano zakonsko določbo.1 Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vsebina predloga za vpis spremembe pri subjektu vpisa identična z vsebino izpodbijanega sklepa, s katerim pa sta bili pritožnici seznanjeni, kar pomeni, da dejstvo, da jima predlog ni bil vročen, na uresničevanje njune pravice do kontradiktornosti ni vplivalo. Uveljavljana bistvena postopkovna kršitev registrskega postopka zato ni podana.

9. Pritožbi neutemeljeno tudi trdita, da je predlog nepopoln zato, ker mu ni predložen notarski zapisnik, v katerem bi bil potrjen dan in čas seje skupščine subjekta vpisa oziroma da je neutemeljen zato, ker na skupščini ni prisostvoval notar. Iz 49. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) izhaja, da je treba predlogu za vpis spremembe družbene pogodbe priložiti: 1. sklep skupščine o spremembi družbene pogodbe, 2. prečiščeno besedilo družbene pogodbe, in 3. notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi družbene pogodbe, razen če je prečiščeno besedilo sestavljeno na obrazcu po petem odstavku 516. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tudi iz drugega odstavka 516. člena ZGD-1 izhaja, da mora sklep o spremembi družbene pogodbe, razen pri spremembi sedeža, firme ali dejavnosti, potrditi notar. Zakon in Uredba tako ne predpisujeta, da je potrebno predlogu za vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register predložiti notarski zapis skupščine, niti da mora biti na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo notar prisoten. Predlogu mora biti priloženo notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe pogodbe ujemajo s sklepom o spremembi družbene pogodbe, s čimer notar potrdi ujemanje določenih dejstev in izjav. Notarski zapis in notarsko potrdilo sta torej dve različni notarski listini2 in pri vpisu spremembe družbene pogodbe notarski zapis ni potreben. Glede na naravo notarskega potrdila pa njegova izdaja tudi ni pogojena s prisotnostjo notarja ob sprejemu sklepa na skupščini. V zvezi z opravo skupščine družbe z omejeno odgovornostjo oziroma o beleženju poteka skupščine, ki bi narekovala prisotnost notarja, v ZGD-1 namreč ni nobenih posebnih določb. Da bi kaj takega v konkretnem primeru izhajalo iz družbene pogodbe, pritožnici ne trdita, da je temu tako pa se je pritožbeno sodišče prepričalo tudi samo z vpogledom v družbeno pogodbo. Iz 21. člena Družbene pogodbe subjekta vpisa izhaja le, da se na skupščini o sklepih skupščine, izidu glasovanja s številom glasov in zahtevami družbenic vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik.

10. Predlogu za vpis spremembe je subjekt vpisa kot predlagatelj priložil: 1) Ugotovitev rezultatov glasovanja o sklepih na 8. seji skupščine (list. 2 – 5); 2) notarsko potrdilo notarke B. B. iz Kopra, da se prečiščeno besedilo nove družbene pogodbe subjekta vpisa v celoti sklada s sklepom skupščine, izglasovan dne 13. 1. 2022 na način določen v 28. členu Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. (v nadaljevanju: Odlok) (list. 6); 3) čistopis nove družbene pogodbe (list. 7 – 20); 4) Sklep Občinskega sveta Občine Vrhnika glede sprejema spremembe družbene pogodbe (list. 21); ter 5) sklic 8. redne seje skupščine z dne 19. 11. 2021 s predlogi sklepov in obrazložitvijo (list. 22 – 43). Iz listine Ugotovitev rezultatov glasovanja o sklepih na 8. seji skupščine izhaja, da je župan Občine Vrhnika, kot predsedujoči skupnega ustanoviteljskega organa (v nadaljevanju: SUO)3 pri subjektu vpisa ugotovil, da je skupščina subjekta vpisa sprejela spremembo Družbene pogodbe in da je „ZA“ sprejem sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe glasovalo 18 članov Občinskega sveta Občine Vrhnika, 5 jih je bilo „PROTI“, „PROTI“ je bilo tudi vseh 13 članov Občinskega sveta Občine Borovnica, Občina Log-Dragomer podatka o glasovanju ni posredovala. Iz iste listine nato izhaja, da je na podlagi takega glasovanja predsedujoči SUO ugotovil, da je bil sklep sprejet, in sicer ker svetniki Občine Log-Dragomer niso glasovali, predstavlja delež glasov Občine Vrhnika 78,15%, delež glasov Občine Borovnica pa 21,85%, število glasov ZA tako predstavlja 61,16%, kar pomeni, da je sklep sprejet. 11. Način sprejemanja sklepov skupščine je pri subjektu vpisa urejen z Odlokom o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. (v nadaljevanju: Odlok). Člane skupščine predstavljajo župani občin ustanoviteljic (prvi odstavek 25. člena Odloka). Med pristojnosti skupščine sodi tudi sprejemanje družbene pogodbe (druga alineja 26. člena Odloka), torej tudi njeno spreminjanje. Skladno z določbo 27. člena Odloka odločajo člani skupščine soglasno, če soglasja ni mogoče doseči, o zadevi odločajo občinski sveti občin ustanoviteljic _na način_, določen v 28. členu tega odloka.4 Skladno z določbo 28. člena Odloka odločajo nato Občinski sveti Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log-Dragomer tako, da se poslovni delež posamezne občine ustanoviteljice deli s številom svetnikov, ki so se pri posameznem glasovanju opredelili.5 Tako pridobljeni rezultat predstavlja utež glasu opredeljenega svetnika, ki se pomnoži s številom glasov „PROTI“ in številom glasov „ZA“ v posamezni občini (delni rezultat glasovanja). Končni rezultat glasovanja predstavlja vsoto vseh delnih rezultatov glasovanja.

12. Na ta način je določena le formula, s katero se ugotavlja izid glasovanja o sprejemanju določenega predloga sklepa oziroma odstotek glasov, s katerimi je bil sprejet sklep, o katerem so odločali občinski sveti. Iz navedene določbe ne izhaja, da je s tem določena zahtevana večina, ki je potrebna za sprejem določenega sklepa skupščine, še manj pa da je dovolj katerakoli večina. Gre le za opredelitev načina, na podlagi katerega sprejme skupščina subjekta vpisa določen sklep v primeru, ko soglasje županov (kot predstavnikov članov skupščine) ni bilo doseženo oziroma za določitev načina za ugotovitev števila glasov pri sprejemanju neke odločitve. Iz predlogu priložene listine predsedujočega SUO „Ugotovitev rezultatov glasovanja o sklepih na 8. seji skupščine (list. 2 – 5)“ pa izhaja, da je bil sklep o spremembi družbene pogodbe na skupščini sprejet z 61,16% glasov, katerih število je bilo ugotovljeno na način iz 28. člena Odloka.

13. Iz prvega odstavka 516. člena ZGD-1 izhaja, da o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini _s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov_, torej najmanj 75% glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi za veljavno odločitev še druge (dodatne oziroma strožje) zahteve. Tričetrtinska večina se računa po številu glasov in ne per capita po številu družbenikov. Navedena zakonska določba je kogentne narave in je z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati, kar je izraz varovanja pravice vsakega družbenika, da (so)odloča o spremembi družbene pogodbe.6 Določbo drugega odstavka 24. člena Družbene pogodbe iz katere izhaja, da odloča skupščina subjekta vpisa o spremembah družbene pogodbe s tričetrtinsko večino oddanih glasov v obravnavanem primeru zato ni mogoče uporabiti, saj je v nasprotju s prisilnim predpisom. Družbena pogodba se lahko skladno z določbo prvega odstavka 516. člena ZGD-1 spreminja le s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov in ne le oddanih glasov.

14. Glede na ugotovitev, ki izhaja iz listine „Ugotovitev rezultatov glasovanja o sklepih na 8. seji skupščine (list. 2 – 5)“, ki jo je v spis ob vložitvi predloga priložil subjekt vpisa sam, da je bila sprememba družbene pogodbe v obravnavanem primeru sprejeta z 61,16% glasov, slednje pomeni, da za sprejem spremembe družbene pogodbe ni bila dosežena ustrezna, z zakonom predpisana večina, na kar pravilno opozarjata pritožnici. Ob tem je napačno stališče subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, da za glasovanje na občinskih svetih občin ustanoviteljic zakon ne določa ¾ večine, saj iz zgoraj pojasnjenega izhaja prav nasprotno. Pri tem so brezpredmetne tudi navedbe subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, da je spremembo družbene pogodbe potrebno dovoliti, ker se s tem odpravljajo ugotovljene nezakonitosti Odloka in družbene pogodbe. Če sta Odlok in družbena pogodba nezakonita, to ne opravičuje dejstva, da je bil sprejem spremembe družbene pogodbe izveden na način, ki je v nasprotju z zakonom.

15. Poleg tega je napačno tudi opozarjanje subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, da je bil načinu glasovanja, izveden v konkretnem primeru, že sodno preizkušen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 423/2021 z dne 8. 9. 2021, kar naj bi kazalo na neutemeljenost pritožbenih stališč. S sklepom IV Cpg 423/2021 je višje sodišče odločalo o vpisu spremembe podatkov o zastopniku družbe in ne o spremembi družbene pogodbe. Način glasovanja, na podlagi katerega je bil sprejet ugotovitveni sklep, da je bil za štiriletni mandat direktorja subjekta vpisa imenovan A. A., je bil res izveden na podlagi istega 28. člena Odloka, zanj je glasovalo 51,78% vseh glasov, s čimer je bil sklep izglasovan. S tem je bilo odločeno, da je način izvedbe glasovanja skupščine mogoč tudi na podlagi 28. člena Odloka, če ga izvajajo občinski sveti in da SUO lahko ugotavlja izide rezultate takega načina glasovanja. Iz citiranega sklepa višjega sodišča pa ne izhaja napačnost pritožbenih stališč, da sklep o spremembi družbene pogodbe ni bil sprejet z ustrezno zakonsko večino, saj to niti ni bil predmet pritožbenega preizkusa.

16. Odločitev registrskega sodišča, ki izhaja iz izpodbijanih sklepov, je torej v nasprotju z materialnim pravom. Registrsko sodišče zahtevku za vpis v sodni register ugodi le, če ugotovi, da so izpolnjene druge materialno pravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). _A contrario_ registrsko sodišče mora predlog za vpis zavrniti, če iz listin, ki so predlogu priložene izhaja, da materialne predpostavke za vpis niso izpolnjene. Med materialne predpostavke sodi tudi ugotavljanje ustrezne večine za sprejem spremembe družbene pogodbe kot jo določa prvi odstavek 516. člena ZGD-1. Ker v obravnavanem primeru ustrezna večina ni bila dosežena, materialnopravne predpostavke za vpis niso izpolnjene.

17. Kot pravilno opozarjata pritožbi je glede na obrazloženo registrsko sodišče napačno presodilo, da so za zadevni vpis izpolnjene vse materialnopravne predpostavke. Ker je odločitev registrskega sodišča že iz tega razloga napačna, se do drugih pritožbenih navedb višje sodišče ni opredeljevalo, saj za rešitev pritožbe niso pomembne. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1. 18. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijana sklepa (sklep z dne 4. 3. 2022 in sklep z dne 25. 5. 2022) spremenilo tako, da je predlog subjekta vpisa za vpis spremembe družbene pogodbe zavrnilo (4. točka 39. člena ZSreg).

1 Tako tudi VSL sklepa IV Cpg 316/2009 in IV Cpg 317/2009. 2 Notarske listine so: notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila (3. člen Zakona o notariatu – ZN). 3 SUO med drugim usklajuje odločitve občin ustanoviteljic v zvezi z zagotavljanjem gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, zastopa in predstavlja pa ga župan Občine Vrhnika (47. člen Odloka). 4 Stališče subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, da zaradi takega načina sprejemanja sklepa, skupščina sploh ni odločala o spremembi družbene pogodbe, je zato napačno. Prav tako to ne pomeni, da je soglasje županov enako odločitvi občinskih svetov. Če bi bilo temu tako, bi bile odločitve sprejete le, če bi bilo na občinskih svetih izglasovane odločitve s 100% glasov občinskih svetov. 5 Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da ima Občinski svet Občine Vrhnika 24 članov, Občinska sveta Občine Borovnica in Občine Log-Dragomer pa po 13 članov (op. pritožbenega sodišča). 6 S. Prelič in ostali, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 81 – 85.