Jedro

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je kot neutemeljeno mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. Gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva).

Glede na to, da tožnik vlaga Prošnjo za vložitev pravnega sredstva, ki ga ne more vložiti, je zadeva očitno nerazumna v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in je Prošnjo toženka utemeljeno zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.Toženka je na podlagi 2., 31. 31.a, 34 in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadelavanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 29. 7. 2024, za dodelitev brezplačne pravne pomoči, smiselno za posvet, pripravo in vložitev postopka pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Kr 19277/2022 z dne 5. 4. 2024 in Višjega sodišča v Mariboru I Kp 19277/2022 z dne 10. 7. 2024 (v nadaljevanju Prošnja) .

2.Toženka je Prošnjo zavrnila po ugotovitvah: (i) da je bil tožnik zasebni tožilec v kazenski zadevi I Kp 19277/2022, za katero prosi brezplačno pravno pomoč; (ii) da na podlagi prvega odstavka 421. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zasebni tožilec zahteve za varstvo zakonitosti ne more vložiti; (iii) da tožnik vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki je na podlagi 421. člena ZKP ne more. Toženka je ugotovila, da je na podlagi navedenega Prošnja vložena za očitno nerazumno zadevo v smislu določbe 24. člena ZBPP in Prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

Povzetek tožnikov navedb

3.Tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršenja njegovih ustavnih pravic, sodne prakse, zaradi goljufije, zlorabe oblasti in določb o pristojnosti sodišč, predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in mu omogoči posvet s pravnim zagovornikom v zadevi vložitve postopka pred Vrhovnim sodiščem RS.

4.Toženki očita, da je zmotno ugotovila dejansko stanje in razloge za sprožitev postopka pred Vrhovnim sodiščem, zato je nezakonito zavrnila njegovo prošnjo. Trdi, da gre v zadevi IKr 19277/2022 in posledično IKp 19277/2022 za individualni spor iz delovnega razmerja, v katerem kot obdolžena sodeluje tudi ... A. A. Okrožno sodišče v Mariboru je v zadevi I Kr 19277/2022 zavrnilo laično tožbo tožnika, ki jo je vložil na podlagi dejstev in razlogov po izdaji sklepa Državnega tožilstva v zvezi s tožnikovo prijavo kršitev obdolženih, saj je ugotovilo, da je tožnikova vloga v tej kazenski zadevi nepopolna oziroma nejasna. Meni, da je namen sodišč, da v celoti prikrijejo grobe kršitve človekovih pravic, pravic iz delovnega razmerja, ipd. Tožnik še navaja, da mu je dodeljena brezplačna pravna pomoč v zadevi Bpp 26/2024 za sestavo in vložitev odškodninske tožbe za duševne bolečine, da so nezakonita dejanja obdolženih hujša, saj so pri tožniku povzročila izredno veliko nepopravljivo zdravstveno in materialno škodo. Postopek, vložen na podlagi odločbe Bpp s številko 26/2024, bo identičen zadevi I Kr 19277/2022. Odobrena brezplačna pravna pomoč po mnenju tožnika nedvomno dokazuje, da je tožnik vložil utemeljeno, zakonito in pravočasno laično tožbo zadevi I Kr 19277/2022. Meni, da je njegova zahteva za začetek postopka pred Vrhovnim sodiščem zaradi odprave odločitev sodišč v zadevi I Kr 19277/2022 zato v celoti utemeljena, zakonita in pravilna.

Presoja sodišča

5.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno.

Tožba ni utemeljena.

6.Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrnila Prošnjo, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

7.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.

ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.

Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.

Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

8.Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Za zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi mora biti očitno, da je zadeva nerazumna, očitno pa pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. V tem smislu je treba razlagati tudi nadaljnjo opredelitev pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, to je, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. To pomeni, da (že) verjeten izgled za uspeh zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči oziroma a contrario, da je mogoče prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh. V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva). Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.

Obseg oziroma meje tega preizkusa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem očitnosti. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo.

9.Tudi po presoji sodišča je odločitev toženke o zavrnitvi Prošnje zaradi očitne nerazumnost v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, pravilna in zakonita ter prepričljivo obrazložena. Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve toženke, da je Prošnjo vložil za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku, v katerem je zasebni tožilec. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik zahteve za varstvo zakonitosti, ker je v kazenskem postopku zasebni tožilec, glede na določbo 421. člena ZKP, ki določa, da smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik, ne more vložiti, ker ni aktivno legitimiran. Glede na to, da tožnik vlaga Prošnjo za vložitev pravnega sredstva, ki ga ne more vložiti, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev toženke, da je zadeva očitno nerazumna v smislu določbe prve alineje prvega dostavka 24. člena ZBPP in je Prošnjo toženka utemeljeno zavrnila.

10.Za ta upravni spor nerelevantne so tožbene navedbe o poteku kazenskega postopka in očitki o kršitvah, kar se v tem upravnem sporu zakonitost kazenskega postopka ne presoja. Predmet presoje v tem upravnem sporu je namreč zakonitost izpodbijanega akta (Odločba BPP 2510/2024), zato niso relevantne za ta upravni spor niti tožbene navedbe o postopku Bpp 26/2024. Sodišče se do drugih tožbenih navedb zaradi nerelevantnosti ne opredeljuje.

11.Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

5Glej tudi odločitev Upravnega sodišča RS v zadevah I U 357/2013, II U 67/2014, II U 177/2015 in II U 138/2018.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.