Jedro

Na podlagi 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ki določa uporabo pravil o prisilni poravnavi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, se, če ni v oddelku 4.7 (postopek poenostavljene prisilne poravnave) drugače določeno, za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporablja tudi 157. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.

Upoštevajoč zakonsko dikcijo določbe 6. odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ko sodišče, če predlagatelj v roku iz 1. odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ne zavrže, temveč ga zavrne, sodišče tako o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo vsebinsko odloči (saj ga ne zgolj zavrže iz formalnih razlogov), zaradi česar sklep sodišča ne učinkuje za nazaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 106629/2014 z dne 18. 8. 2014 in predlog za izvršbo z dne 14. 8. 2014 zavrglo.

2. Zoper sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in obdrži sklep o izvršbi v celoti v veljavi. Navaja, da se je upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo z vpogledom v sodni register seznanil, da je bil nad dolžnikom dne 3. 4. 2014 začet postopek poenostavljanje prisilne poravnave. Dolžnik je bil v skladu z 221.f členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) dolžan najkasneje do 3. 8. 2014 na sodišče vložiti zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, česar ni storil, upnik pa je vložil predlog za izvršbo dne 14. 8. 2014, ko se je že iztekel rok za izpolnitev navedene obveznosti. Upnik je zaključil, da bo postopek poenostavljene prisilne poravnave končan. Postopek se je nato formalno zaključil z izdajo sklepa o končanju postopka zaradi insolventnosti, ki je postal pravnomočen dne 29. 9. 2014 in ima učinek za nazaj (ex tunc). Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Višje sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti (na podlagi 2. točke 5. člena istega zakona je postopek insolventnosti tudi postopek poenostavljene prisilne poravnave) proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Zaradi začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira za dovolitev izvršbe ali zavarovanja; pri čemer so v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP določene izjeme in je tako izdaja sklepa o izvršbi ali zavarovanja dovoljena le na podlagi v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP taksativno naštetih izvršilnih naslovov.

7. V obravnavanem primeru je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine - računa in ne na podlagi izvršilnega naslova, tako da niso podani pogoji za izjemo, po kateri bi bilo mogoče zoper dolžnika po začetku postopka zaradi insolventnosti dovoliti izvršbo.

8. Prvostopenjsko sodišče sicer uporabi določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP v primeru, ko ob preizkusu dovoljenosti predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi, ugotovi, da je bil nad dolžnikom že pred vložitvijo predloga za izvršbo začet postopka zaradi insolventnosti. Ko je predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, pa ne glede na to, ali je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovem ugovoru, sklepa o izvršbi v celoti ne more razveljaviti in zavreči predloga za izvršbo. Za takšno odločitev namreč sodišče nima podlage niti v določbah ZFPPIPP, niti v ZIZ, pa tudi ne v kakšnem drugem zakonu. Glede na navedeno tako sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru res ni imelo pravne podlage za odločitev, ko je samo razveljavilo svoj prej izdani sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo, in je tako podana relativna bistvena kršitev določb postopka, ki je upnik v pritožbi ne uveljavlja, višje sodišče pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ na relativne kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti.

9. Upnik v pritožbi potrjuje, da je vložil predlog za izvršbo dne 14. 8. 2014, torej po tem, ko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 1456/2014 z dne 3. 4. 2014 nad dolžnikom začet postopek zaradi insolventnosti in sicer postopek poenostavljene prisilne poravnave. Na podlagi drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ki določa uporabo pravil o prisilni poravnavi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, se, če ni v oddelku 4.7 (postopek poenostavljene prisilne poravnave) drugače določeno, za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporablja tudi 157. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega pa nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave. Glede na navedeno so tako v konkretnem primeru pravne posledice začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave nastale 3. 4. 2014, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom. Na podlagi prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP mora predlagatelj v štirih mesecih od objave oklica o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave vložiti zahtevo za potrditev prisilne poravnave; na podlagi šestega odstavka istega člena pa sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo v primeru, če predlagatelj v navedenem roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, pa tudi v primeru, če predlagatelj v roku iz tretjega odstavka tega člena ne dopolni nepopolne zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. Upnik je vložil predlog za izvršbo po poteku navedenega štirimesečnega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, kar pa ob dejstvu, da je vložil predlog za izvršbo po tem, ko je bil nad dolžnikom začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, ne vpliva na pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča. Iz podatkov AJPES-a res izhaja tudi, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo opr. št. St 1456/2014 z dne 3. 9. 2014 sklenilo, da se predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrne, ker predlagatelj v roku štirih mesecev od objave oklica o začetku poenostavljene prisilne poravnave ni vložil zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in je bil tako šele z dnem 29. 9. 2014 pravnomočno končan postopek, kar potrjuje tudi upnik v pritožbi. Glede na navedeno in upoštevajoč zakonsko dikcijo določbe šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ko sodišče, če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ne zavrže, temveč ga zavrne, sodišče tako o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo vsebinsko odloči (saj ga ne zgolj zavrže iz formalnih razlogov), zaradi česar navedeni sklep sodišča ne učinkuje za nazaj, kot navaja upnik v pritožbi.

10. Pritožba upnika je zato neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.