Jedro

Za obvestilo o napaki ni predpisana nobena posebna oblika (na primer pisna). Podjemnik pa bo težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96290/2014 z dne 16. 7. 2014 v veljavi v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka).

Odločilo je še, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki 1.427,50 EUR nadaljnjih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka s pripadki. Podredno pa je pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožena stranka kot podjemnik in družba Z. d.o.o. kot naročnik poslovno sodelovala na podlagi podjemne pogodbe. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi vtoževala plačilo računa št. 217-11 z dne 26. 10. 2011 za dobavo in montažo stavbnega pohištva in plačilo računa št. 2014-688 za stroške izterjave.(1) Tožena stranka se je izpolnitvi zahtevka upirala z ugovorom, da ima izvršeno delo napake ter da je morala dela izvesti po drugem izvajalcu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka zatrjevane napake reklamirala šele leta 2015, kar je glede na montažo v letu 2012 prepozno. Zato je zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

6. Pritožnik vztraja, da je tožena stranka napake notificirala pravočasno in pravilno. Opozarja, da sodišče prve stopnje v zvezi s tem dejstvom ni izvedlo vseh predlaganih dokazov.

7. Naročnik je dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika (očitne napake; prvi odstavek 633. člena Obligacijskega zakonika(2). Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej obvesti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita (skrite napake; prvi odstavek 634. člena OZ). Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik ne more več sklicevati na napake (drugi odstavek 634. člena OZ). Predpostavki podjemnikove odgovornosti za stvarne napake sta torej: 1) pravočasno obvestilo o napaki in 2) okoliščina, da se napaka pokaže v dvoletnem jamčevalnem roku. Obstoj teh pravnih dejstev, ki povzročijo prenehanje njegove odgovornosti, mora zatrjevati in dokazati podjemnik. Zakon ne predpisuje nobene posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki. Bo pa podjemnik seveda težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo naročnik zanikal, da je bil o napaki obveščen.(3)

8. Tožena stranka je trdila, da je družbo Z. d.o.o. večkrat pisno in ustno pozvala na dokončanje del in ji dala dodatni rok za odpravo napak. Kot dokaz je predložila zavrnitev računa z dne 7. 11. 2012 (B2), poziv na dokončanje del z dne 25. 11. 2011 (B3) ter poziv z dne 12. 1. 2012 (B4) ter predlagala svoje zaslišanje. Tožena stranka je prejem teh listin zanikala ter poudarila, da so prirejene za potrebe predmetne pravde.

9. Ustaljeno je stališče, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj določenega dejstva.(4) Zato je bilo na toženi stranki breme, da dokaže prejem spornih listin s strani družbe Z. d.o.o. oziroma ustno grajanje napak. Priče, predlagane s strani tožeče stranke (Z., J., Č.), so skladno izpovedale, da o kakršnikoli reklamaciji s strani tožene stranke ne vedo nič. J. Z. je izpovedal, da je tožena stranka v zvezi z reklamacijami klicala šele marca, aprila 2015. Nasprotno pa je izpovedala tožena stranka in vztrajala, da so družbo Z. d.o.o. o napakah obvestili takoj in jo pozvali na njihovo odpravo, tako pisno, kot ustno in telefonsko. Sodišče prve stopnje je na podlagi opisanega pravilno ocenilo, da tožena stranka svojega dokaznega bremena ni zmogla.

10. Drži pritožnikova navedba, da velja v pravdnem postopku načelo prirejenosti dokaznih sredstev. Vendar dokaz z zaslišanjem strank sodišče ocenjuje kot vse druge dokaze, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka (prim. 8. člen Zakona o pravdnem postopku(5)). Sodišče prve stopnje je ob odsotnosti pisnega dokaza o oddaji in prejemu pisnega obvestila o napakah, skladnem pričanju treh prič tožeče stranke o odsotnosti kakršnekoli reklamacije napak ter nasprotnem pričanju tožene stranke utemeljeno ocenilo, da tožena stranka pravočasne notifikacije napak ni dokazala. Svojo dokazno oceno je tudi prepričljivo obrazložilo.

11. Pritožnik neutemeljeno graja prvostopenjsko zavrnitev dokaznih predlogov (9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Tožena stranka je predlagala zaslišanje T. Z., T. in R. D. ter A. J., ter navedla, da „so kot kupci stanovanj, v katere so bila vgrajena okna z napakami, na te napake tožečo stranko opozorili“(6). Dolžnost obvestiti podjemnika o morebitnih napakah izvršenega dela pa je zgolj naročnikova in take izjave volje obvestilo tretje osebe ne more nadomestiti.(7) Zato za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantno, ali so navedene priče vedele za napake ter o njih opozorile družbo Z. d.o.o. kot podjemnika. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je te dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. Glede na to, da so bile napake grajane prepozno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki bi potrdil „nestrokovnost opravljenih del“. V zvezi z edicijsko dolžnostjo predaje primopredajnega zapisnika pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tožeča stranka ni niti trdila, katere napake naj bi v njem notificirala. Pomanjkljivih trditev pa se z dokaznimi predlogi ne more nadomestiti.(8)

12. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka terjatev po računu št. 217-11 prevzela od upnika Z. d.o.o. na podlagi pogodbe o odstopu terjatve.

Op. št. (2): V nadaljevanju OZ.

Op. št. (3): Plavšak v: Plavšak in Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 3. knjiga, str. 833 in 848. Op. št. (4): Tisti, ki zatrjuje negativno dejstvo, nosi dokazno breme le izjemoma, na primer takrat, kadar je neobstoj dejstva odvisen od obstoja nekega drugega dejstva, ki izključuje možnost istočasnega obstoja prerekanega dejstva. Prim. sklep VS RS II Ips 751/2006 .

Op. št. (5): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (6): Glej zapisnik o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo z dne 26. 5. 2015. Op. št. (7): VSL sodba I Cpg 1876/2014. Op. št. (8): Gre za t.i. informativni dokaz, ki ni dopusten; prim. 7. člen in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP.