Jedro

Podprevoznik, kar je tožena stranka v konkretnem primeru bila, odgovarja le tistemu, ki ji je prevoz naročil, to je prevozniku, ne pa naročniku iz prevozne pogodbe.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 6.901.746,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 4.856.260,00 SIT od 30.12.2002 dalje do plačila in od zneska 2.045.486,00 SIT od 6.3.2003 dalje do plačila ter ji povrniti njene pravdne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi v znesku 366.130,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.3.2005 dalje do plačila v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da sicer drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka nastopala kot podprevoznik, vendar pa to ne pomeni, da ni pasivno legitimirana v konkretnem sporu. Po 1. odst. 963. člena Obligacijskega zakonika (OZ) namreč preidejo z izplačilom odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Tožeča stranka je iz naslova kargo zavarovanja svojemu zavarovancu družbi F. izplačala zavarovalnino, zato je pridobila regresno pravico zoper odgovornega za nastanek škode. Ne glede na to, da je zavarovanec tožene stranke prevoz v celoti zaupal I. d.d., ta pa naprej podprevozniku, to je toženi stranki, je za škodo neposredno odgovoren toženec. Tudi sicer ni točna ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri konkretnem prevozu ni bil izdan vozni list. V tem delu je obrazložitev sodišča prve stopnje pomanjkljiva in se sodbe sodišča prve stopnje ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč ni obrazložilo, zakaj prevozni list, ki se nahaja v spisu, ni tovorni list in katere so tiste sestavine, ki na njem manjkajo. Dejansko pa gre za vozni list in je že zato podana pasivna legitimacija tožene stranke, ker je tak list prevzela. Nepravilna pa je sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi do prevrnitve tovora prišlo brez krivde tožene stranke in zaradi narave samega tovora. Voznik tožene stranke S.B. je bil opozorjen na posebne lastnosti blaga in bi moral poskrbeti za njegovo varnost. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka zgrešila pasivno legitimacijo tožene stranke. Tožeča stranka se za podlago svojega zahtevka zoper toženo stranko sklicuje na določilo 963. člena OZ, ki ureja subrogacijo. Po 1. odst. tega člena z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V konkretnem primeru je bil zavarovanec družba F., ki je naročila prevoz pri I. d.d. K., le ta pa je prevoz zaupala toženi stranki kot podprevozniku. To pomeni, da je tožeča stranka z izplačilom zavarovalnine družbi F. vstopila v vse njene pravice zoper tistega, ki je odgovoren za škodo, v konkretnem primeru zoper I.K.. Podprevoznik, kar je tožena stranka v konkretnem primeru bila, odgovarja le tistemu, ki ji je prevoz naročil, to je prevozniku, ne pa naročniku iz prevozne pogodbe. To je razvidno tudi iz določila 1. odst .695. člena OZ, po katerem prevoznik, ki zaupa kakšnemu drugemu prevozniku, da popolnoma ali delno opravi prevoz pošiljke, ki jo je prevzel za prevoz, ostane še naprej odgovoren za njen prevoz od prevzema do izročitve, ima pa pravico do povračila od prevoznika, kateremu je zaupal pošiljko. To pomeni, da naročnik iz prevozne pogodbe ne more uveljavljati zahtevkov iz naslova škode zaradi kršitve prevozne pogodbe zoper podprevoznika, ampak le zoper prevoznika. Tožeča stranka, ki je v konkretnem primeru vstopila v pravice naročnika pa je pravno v istem položaju in zato za tožbo, kot jo je tožeča stranka vložila, tožena stranka ni legitimirana. Sklicevanje tožeče stranke, češ da je tožena stranka prevzela prevozni list, in je zato pasivno legitimirana, pri čemer očita sodišču prve stopnje, da ni jasno povedalo, zakaj izdani prevozni list ni vozni list in katere sestavine manjkajo, je prav tako neutemeljeno. Res po določilu 2. odst. 695. člena OZ postane drugi prevoznik, če prevzame od prvega s pošiljko tudi tovorni list, sam pogodbena stranka v prevozni pogodbi s pravicami in dolžnostmi solidarnega dolžnika in solidarnega upnika, njuna deleža pa sta sorazmerna z njegovo udeležbo pri prevozu. Tega, da naj bi toženec prevzel prevozni list pa tožeča stranka niti v tožbi, niti v kasnejših navedbah ni zatrjevala, ampak se na to sklicuje šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje je sicer samo ugotovilo, da izdani prevozni list nima vsebine voznega lista po 55. členu Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPC), kar pomeni, da tudi ni podan dejanski stan iz 2. odst. 695. člena OZ in s tem pasivna legitimacija tožene stranke. Ker je tako tožbeni zahtevek potrebno zavrniti zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožene stranke, kar je sodišče prve stopnje pravilno napravilo, se pritožbeno sodišče tudi ni ukvarjalo z navedbami v pritožbi glede odgovornosti prevoznika za nastalo škodo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.