Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za negatorno tožbo je potrebno, da tožnik zatrjuje in dokaže, da je lastnik nepremičnine in da ga tožena stranka pri izvrševanju lastninske pravice protipravno vznemirja.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice s katerim je vtoževala opustitev vsakršnega poseganja v lastninsko pravico na njenih nepremičninah vpisanih v vl. št. ... k.o. D., še posebej opustitev lova in pobijanja divjih živali na teh zemljiščih ter polaganje vab za divje svinje na zemljišču parc. št. ... k.o. D. Sodišče prve stopnje je hkrati tožnici naložilo, da mora toženki povrniti 1.184,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka dalje.
Zoper cit. sodbo se je pravočasno pritožila tožnica po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh treh pritožbenih razlogov po I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožba v začetku povzema zakonske določbe Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1). Sklicuje se tudi na Odlok o loviščih v Republiki Sloveniji in njihove meje in Stvarnopravni zakonik (SPZ), Trdi, da je toženka tista, ki se je sklicevala na pravico lova, zato je na njej dokazno breme, da to pravico tudi izkaže. Toženka bi morala izkazati, da ima na zemljiščih toženke pravico lova, ker se le ta nahajajo v lovišču, katerega upravljalka je toženka. Ker te svoje pravice toženka ni izkazala, so njeni posegi v lastnino tožnice v obliki lova, protipravni. Pritožba predlaga, da se sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Tožnica s tožbo vtožuje prepoved poseganja v njeno lastninsko pravico na nepremičninah vpisanih v vl. št. ..., k.o. D., vključno z lovom ter pobijanjem živali na teh zemljiščih ter polaganjem vab za divje svinje na zemljišču parc. št. ... k.o. D. Trdi, da toženka oziroma njeni člani lovijo na nepremičninah, ki mejijo z zemljišči tožnice in da toženka izvaja lov na način, da zavestno in voljno vznemirja lastninsko pravico tožnice. Toženci streljajo in ubijajo živali na nepremičninah tožnice in izvajajo lov v nočnih urah. Postavljajo vabe za divje svinje, zato svinje prekopljejo zemljišče tožnice in jih naredijo neuporabne za kakršnokoli košnjo oz. obdelavo. Ubili so tudi njeni mački in psa.
V čl. 99 SPZ je določeno, da lahko lastnik, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Sodišče prve stopnje je v skladu z navedenim čl. SPZ pravilno ugotavljalo, ali gre za protipravnost vznemirjanja lastninske pravice s strani toženke, ki je v nasprotju ZDLov-1. Neutemeljeno pritožba trdi, da je na toženki breme dokazovanja protipravnega vznemirjanja, ko trdi, da je toženka tista, ki bi morala dokazati, da tožničine nepremičnine sodijo v lovišče, na katerih ima toženka pravico lova. V skladu z navedenim čl. SPZ je na tožnici dokazno breme, da dokaže protipravnost vznemirjanja, toženec pa lahko v postopku te trditve izpodbija z nasprotnimi trditvami in dokazi (čl. 212 ZPP). Ker tožnica niti ni zatrjevala, da je toženka lov opravljala na zemljiščih, na katerih lov ni dovoljen, toženki niti ni bilo potrebno z nasprotnimi trditvami in dokazi teh navedb izpodbijati. Trditveno in dokazno breme za izkaz protipravnosti vznemirjanja je na tožeči stranki, kar izrecno izhaja iz določbe 99. čl. SPZ. Tožnica je protipravnost ravnanja toženke zatrjevala z zgornjimi tožbenimi navedbami, ki pa se niso izkazale za resnične oz. jih tožnica v postopku na prvi stopnji ni dokazala. Ker pa tekom postopka tožnica nikoli ni zatrjevala, da je toženka svojo dejavnost lova opravljala na površinah, kjer to po ZDLov-1 ni dovoljeno, toženka ni imela interesa se do teh trditev opredeljevat in dokazovat nasprotno.
Ker se je tako pritožba tožnice izkazala za neutemeljeno, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (čl. 350/II ZPP), saj je sodba sodišča prve stopnje obrazložena, je pritožbo na podlagi določbe čl. 353 ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.
Ker pritožnica stroškov postopka ni priglasila, sodišče druge stopnje o njih ni odločalo.