Jedro

Čeprav gre v konkretni zadevi za podoben primer in za isto pravno vprašanje kot v zadevi, v kateri je bila vložena ustavna pritožba, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za sklep, s katerim je prekinilo postopek do odločitve ustavnega sodišča o ustavni pritožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 17. 2. 2012 sprejelo sklep, da se postopek v socialnem sporu prekine do odločitve Ustavnega sodišča. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec zaradi bistvene kršitve določb postopka s predlogom, da pritožbi ugodi in sklep o prekinitvi postopka razveljavi. Po njegovem stališču je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka s tem, ko je nepravilno uporabilo določbo 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), ki določa, v kolikor je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne more samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. V konkretnem primeru ne gre za predhodno vprašanje, saj se ustavna pritožba zoper odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije nanaša na drug primer in takšen razlog ne more biti razlog za prekinitev postopka v tem socialnem sporu. Ustavna pritožba se nanaša le na primer, v katerem je bila vložena in ne more predstavljati predhodnega vprašanja, saj se v skladu z določbo 50. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami, v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba lahko vloži šele po tem, ko so bila izčrpana vsa pravna sredstva.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v obsegu pritožbenih navedb ter v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ta se nanaša na nepravilno uporabo 205. člena oziroma 206. člena ZPP, ki ima za posledico nezakonitost izpodbijanega sklepa.

Z izpodbijanim sklepom, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo na glavni obravnavi dne 17. 2. 2012 in sta se stranki odpovedali pismenemu odpravku, je sodišče prve stopnje postopek prekinilo do odločitve ustavnega sodišča o ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 20/2010. Razlog za prekinitev tega postopka je bila torej v drugem postopku vložena ustavna pritožba.

Iz takšnih razlogov, pa čeprav gre za podoben primer in za isto pravno vprašanje, za prekinitev postopka v določbah 205. člena oziroma 206. člena ZPP, na kar utemeljeno opozarja pritožba, ni podlage. V citiranih določbah so namreč taksativno določeni razlogi, zaradi katerih lahko nastopi prekinitev postopka, bodisi po samem zakonu ali po odredbi sodišča, vendar ne odvisno od volje in vednosti strank. Po 205. členu ZPP se postopek lahko prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca; če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica z zastopanjem, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi; če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma, če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje; če nastanejo pravne posledice iz začetka stečajnega postopka; če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati; če drug zakon tako določa. V konkretnem primeru nobenega od navedenih razlogov, ki bi onemogočali nadaljevanje postopka, sodišče ni ugotovilo in tudi zaradi nobenega od navedenih taksativno določenih razlogov, ni postopka prekinilo.

Pogoji za prekinitev postopka prav tako niso izpolnjeni po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP. Po tej določbi sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen) in sicer glede obstoja ali neobstoja takšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Obstoj pravnega razmerja, ki je podlaga za odločitev o glavni stvari mora namreč biti podan ob odločanju in se mora nanašati na postopek o glavni stvari v tem sporu.

Nadalje za prekinitev postopka niso podani razlogi niti po 2. točki prvega odstavka 206. člena in tudi ne iz drugega odstavka citirane določbe.

Ker glede na vse obrazloženo v konkretnem primeru okoliščine za prekinitev postopka niso podane, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.