Jedro

Okoliščine, zaradi katerih naj se določeno premoženje ne upošteva, mora stranka zatrjevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse, odločilo pa je, da se mu odloži plačilo sodne takse za postopek o pritožbi v višini 741,00 EUR za čas do izdaje odločbe sodišča druge stopnje.

2. Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z oprostitvijo plačila sodnih taks oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Navaja, da stanovanja tožnikove soproge sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, ker v njem živi soprogina hčera, ki ne plačuje najemnine in je tudi sama v težki finančni situaciji. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati 13. in 22. člen Zakona o brezplačni pomoči ter tako glede na družinske razmere tožnika oprostiti plačila sodnih taks. Trdi, da bi moralo sodišče tožnika oprostiti plačila sodne takse tudi na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), saj glede na opisano premoženjsko stanje le-te ni sposoben plačati. Nazadnje še izpostavlja, da izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti, ker sodišče prve stopnje ni navedlo vseh odločilnih dejstev, na podlagi katerih je ugotavljalo tožnikovo premoženjsko stanje. Tako ni upoštevalo podatkov, do katerih bi lahko prišlo po uradni dolžnosti ter iz katerih izhaja, da tožnik in njegova soproga nimata nobenih prihrankov, saj vse svoje prihodke sproti porabita za preživljanje družine. Poleg tega pa ni upoštevalo tudi dejstva, da v nepremičnini, katere lastnica je tožnikova soproga, biva njena hči (tožnikova pastorka), ter zato kot taka ni primerna za prodajo in da torej tudi iz tega naslova tožnik ne bo pridobil nikakršnih denarnih sredstev, s katerimi bi lahko plačal sodno takso. Zato meni, da je podana postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Priglaša pritožbene stroške. Predlaga, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se tožnika oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba le navidezno uveljavlja postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj razčlenitev pritožbenih navedb glede razlogov, katerih vsebina naj bi bila nasprotujoča oziroma pomanjkljiva pokaže, da s temi navedbami pritožnik pravzaprav kritizira dejansko stanje, torej uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Po tretjem odstavku 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili.

6. V obravnavanem primeru tožnik kakšnih okoliščin, zaradi katerih se naj določeno premoženje ne upošteva, niti ni zatrjeval. V pritožbi zatrjevanih razlogov, zaradi katerih naj bi bilo razpolaganje s premoženjem tožnikove soproge omejeno, pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Obseg premoženja je bil tako ugotovljen na podlagi tožnikovih trditev ter skladno z relevantnimi materialnopravnimi določbami, citiranimi že v izpodbijanem sklepu. Glede na ugotovljene dohodke in premoženje, katerih obsega pritožba niti ne izpodbija, se tako izkaže, da je prvo sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da pogoji za oprostitev plačila sodne takse niso izpolnjeni.

7. Glede na to, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

8. Tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali z vložitvijo pritožbe, s katero ni uspel (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ZPP).