Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 658/2014

ECLI:SI:VDSS:2014:PDP.658.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

javni uslužbenec ocena zakonitost ocene vojak službena ocena
Višje delovno in socialno sodišče
13. november 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kriteriji ocenjevanja pripadnikov Slovenske vojske so navedeni v Pravilniku o službeni oceni. S tem pravilnikom je bil tožnik (namestnik poveljnika bataljona) seznanjen. Tožnikov nadrejen je pojasnil, da tožnik ni v celoti poznal štabnega dela, standardnih operativnih postopkov in se je privajal na novo delovno okolje. Tožnika je ocenil z oceno 4, ker je delo opravljal nad pričakovanji, čeprav so bile napake. Zato tožnikov zahtevek na odpravo službenih ocen, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep in sodbo, s katerima je odločilo, da se tožba zavrže v delu, da se tožnik za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 oceni s končno službeno oceno 5 (odlično) (I. točka). V nadaljevanju je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi, da se izredna službena ocena tožnika, s katero se je seznanil dne 19. 3. 2010, službena ocena, s katero se je tožnik seznanil 19. 3. 2010 in odločitev komisije št. ... z dne 8. 4. 2010, odpravijo (II. točka). Prav tako je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, da se izredna službena ocena, s katero se je tožnik seznanil 19. 3. 2010, službena ocena, s katero se je tožnik seznanil 19. 3. 2010 in odločitev komisije št. ... z dne 8. 4. 2010, odpravijo in se zadeva vrne v novo odločanje (III točka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka in je dolžan povrniti toženi stranki 778,95 EUR stroškov postopka, v 8 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (IV. točka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo, ki jo izpodbija v celoti, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži plačilo celotnih stroškov postopka, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vključno s stroški postopka. Sodišče zavrnitve predlaganih dokazov ni obrazložilo, navedlo je le na splošno, da je sodišče ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo, saj je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva. Tožnik ni bil seznanjen z razlogi sodišča za sprejeto odločitev. Tožnik ni potrdil zatrjevanj, da ni bil seznanjen s kriteriji za ocenjevanje in z merili za ocenjevanje. S kriteriji za ocenjevanje je bil seznanjen šele po izdaji novega pravilnika, pri čemer je pravilnik določil tudi dodatne kriterije ocenjevanja. Novi pravilnik je pričel veljati šele 9. 1. 2010, uporabljal pa se je za ocenjevanje v preteklem letu. Tožnik je opravil dva letna razgovora, pri čemer niso navedeni ne kriteriji ne merila in je tako zaključek sodišča napačen in protispisen. Nobena izmed zaslišanih prič, tako A.A. kot B.B. v svoji izpovedbi nista potrdili, da pritožnik ne bi izpolnil katere izmed nalog, opredeljenih v letnem razgovoru. Sodišče je spregledalo, da letna razgovora tožnika z A.A. in B.B. nista bila opravljena skladno s pravilnikom o službeni oceni, ki določa, da mora biti letni razgovor opravljen najkasneje do 31. 3. tekočega leta, zaradi česar je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. A.A. je namreč letni razgovor opravil 6. 5. 2009, B.B. pa šele 21. 9. 2009. Službena ocena je bila prepuščena subjektivni oceni ocenjevalcev. Ocenjevalca sta pripombe na delo podala šele v službeni oceni in nikoli prej. Pri tožniku je kot načelniku odseka zmeraj bil poveljujoči zgolj in edino poveljnik bataljona, njegov namestnik pa le v času poveljnikove odsotnosti. Priča A.A. je izpovedal, da tožnik ni poznal štabnega dela, standardnih operativnih postopkov in da se je uvajal v novo delovno okolje, te navedbe pa so nedokazane in zavajajoče. Pritožnik je izpovedal, da je že pred spornim obdobjem opravljal delo načelnika v odseku C. v mednarodnem okolju, torej v slovenskem in angleškem jeziku, zaradi česar to ni bilo novo delovno okolje. Glede vaje D. je pritožnik že v tožbi predložil korespondenco s strokovno nadrejenim E.E., ki je bil edini kompetenten, da je lahko podal strokovno oceno. Pravilnik določa, da mora biti vojaška oseba, ki je pristojna za službeno ocenjevanje s tem seznanjena in usposobljena za službeno ocenjevanje. Pooblastilo načelnika generalštaba ne zadostuje, da lahko vsaka oseba ocenjuje svoje podrejene. Namestniki poveljnika imajo pristojnost poveljevanja zgolj ob odsotnosti poveljnika oziroma o poveljnikovem pooblastilu. Na osnovi objektivnih dejstev bi moral poveljnik F.F. izdelati službeno oceno od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009, od 1. 7. 2009 pa A.A. in ne B.B.. Sodišče zmotno ugotavlja, da niso bila kršena pravila določila 104. člena Pravil službe v Slovenski vojski glede imenovanja komisije, saj se je šele tretja komisija po nenehnem ugovarjanju pritožnika sestala v pravi sestavi. Tožnik priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Podana ni absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Dejstvo, da sodišče ni natančno obrazložilo, zakaj je zavrnilo določene predlagane dokaze, pač pa le navedlo, da jih ni izvedlo, ker je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vsa odločilna dejstva, je zadostna obrazložitev, ki jo je pritožbeno sodišče preizkusilo, pri čemer tožnik v pritožbi niti ne navaja, kaj je želel s predlaganimi dokazi dokazovati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je le-ta podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, še zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njen niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe so jasni in prepričljivi ter temeljijo na izvedenih dokazih.

Zmoten je očitek relativne bistvene kršitve določb pravnega postopka, ki naj bi jo po zatrjevanju tožnika sodišče prve stopnje storilo s tem, da ni vestno in skrbno presodilo njegovih navedb in dokazov v spisu, temu posledično pa nepravilno ugotovilo odločilna dejstva. Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene. V obravnavani zadevi po presoji pritožbenega sodišča dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da ne upošteva procesnih zahtev iz 8. člena ZPP. Dokazna ocena namreč ne more temeljiti zgolj na enem posameznem dokazu, temveč na vestni in skrbni presoji vsakega posebej, vseh skupaj in celotnega dokaznega postopka. Trditve tožnika, da sodišče ni sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, ki od sodišča terja vestno in skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter uspeha celotnega postopka, niso utemeljene, tožnik pa z njimi v resnici izpodbija pravilnost dokazne ocene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče izvedlo relevantne dokaze, na podlagi katerih je lahko ugotovilo vsa odločilna dejstva, pri čemer je zaslišalo tako tožnika kot priči A.A. in B.B., ki sta za tožnika podala službeni oceni.

Pravila službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009) v 1. členu določajo, da pravila določajo pravice in dolžnosti pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju vojaške službe oziroma nalog v Slovenski vojski, pravila njihovega ravnanja in obnašanja med opravljanjem vojaške službe, odnose v službi, red v objektih, ki jih uporablja Slovenska vojska, pravila za njeno delovanje ter vojaške slovesnosti in žalovanja, pri čemer pravila službe veljajo za vse pripadnike Slovenske vojske, kot to določa 2. člen Pravil. 102. člen Pravil ureja službeno oceno in določa, da je službena ocena ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. S službeno oceno, ki mora biti obrazložena, se ocenjujejo vsi pripadniki Slovenske vojske, čas za izdelavo službene ocene in ocenjevalno obdobje pa določi načelnik generalštaba Slovenske vojske. Po določilih Pravil iz 103. člena službene ocene dajejo praviloma nadrejeni ali pristojni za ocenjevanje, določeni z akti poveljevanja, pri čemer je poveljnik voda ali njemu enake enote prvi pristojen za službeno ocenjevanje. Pri službenem ocenjevanju vojakov, podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev sodelujejo enotovni podčastniki. Pri tem ocena, s katero pripadnik ni seznanjen ali je ni podpisal višji nadrejeni, ni veljavna. Pripadnik je seznanjen z oceno, ko jo podpiše. Po določilih 104. člena o pritožbi za službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.

Sodišče prve stopnje je po izvedenih dokazih z zaslišanjem tožnika ter prič A.A. in B.B. tožbo v delu, da se tožnik za obdobje od 1. 1. 2009 do 31.12. 20099 oceni s končno službeno oceno odlično, zavrglo. Tožnik v pritožbi ne izpodbija sklepa, torej je odločitev o zavrženju tožbe pravnomočna. V nadaljevanju pa je zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, ki sta sicer identična, kar pa je pod pritožbo. Tožnik sam je izpovedal, da so za ocenjevanje obstajali kriteriji in merila, kaj se pričakuje od vojaka. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz letnega razgovora tožnika izhaja, da so navedeni cilji posameznika in kratek opis nalog, ki jih mora opravljati in sicer za tožnika je to aktivno vodenje odseka C., ažuriranje G., izvajanje nadzora, izvajanje usposabljanja na področju zvez in informatike. Ob tem so kriteriji ocenjevanja izrecno navedeni v Pravilniku o službeni oceni, ki so bili objavljeni, torej so bili s tem lahko seznanjeni vsi zaposleni, v kolikor pa niso bili, to ne more iti v škodo toženi stranki, kot to zmotno meni pritožba. Narejeni so tudi izpovedali, da je bil tožnik seznanjen s Pravilnikom o službeni oceni, pravilnik je bil objavljen tudi na internetu.

A.A. je pojasnil, da je s tožnikom v letu 2009 opravil letni razgovor, pri čemer je B.B. povedal, da je tožnik s 1. 7. 2009 prevzel dolžnost namestnika poveljnika bataljona. Pri oceni je sodeloval tudi F.F., ki je bil tožniku nadrejen do aprila 2009. Priča A.A. je izrecno pojasnil, da tožnik ni v celoti poznal štabnega dela, standardnih operativnih postopkov in se je privajal na novo delovno okolje, tožnika je ocenil z oceno 4, ker je delo opravljal nad pričakovanji, čeprav so bile napake npr. glede vaje D., kjer so na vaji sodelovali s pripadniki ameriške vojske, kjer so bile številne napake, ki so bile posledica nestrokovnosti tožnika. Zveze niso delovale na vaji, kot je pojasnil B.B., ki je izdelal službeno oceno za tožnika za obdobje, ko mu še ni bil nadrejen skupaj z F.F., in pri tem upošteval njegovo oceno. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je bila komisija imenovana v nasprotju 104. členom Pravil službe v Slovenski vojski. Komisija je odločala v sestavi H.H., I.I., J.J.. Glede na določila 104. člena Pravil je bila sestavljena pravilno, saj je bila članica komisije stotnica H.H., član stotnik I.I. in nadporočnik J.J.. Predlog za sestavo je podal poveljnik K. brigade, člani imajo enak ali višji čin kot tožnik in mu niso bili podrejeni. Neupošteven je tudi pritožbeni ugovor, da je sodišče spregledalo, da je komisija v sestavi H.H., I.I. in J.J. šele tretja komisija, ki je zaradi pritožnikovih ugovorov sestavljena pravilno. Navedene navedbe so brezpredmetne, saj je bistveno le to, v kakšni sestavi je odločala komisija, katere odločitev izpodbija v predmetnem sporu. Glede možnosti dokazovanja pred komisijo, pa pritožbeno sodišče navaja, da je tožnik vse svoje navedbe lahko dokazoval že predhodno, saj ZJU predvideva dvostopenjski postopek ravno iz razloga, da se odpravijo morebitne napake in nejasnosti. Tožnik je že pri delodajalcu in tudi pred sodiščem lahko navajal vsa svoja nestrinjanja pri določitvi, torej mu ni bila kršena pravica do izjave. V kolikor pa je tožnik v predhodnem postopku uspeval z ugovori o nepravilni sestavi komisije, to ne more vplivati na dokončno odločitev tožene stranke, ki jo sicer tožnik izpodbija v predmetnem sporu. Pritožbeno sodišče na ostale obširne pritožbene ugovore ne odgovarja, saj ocenjuje, da za rešitev predmetne zadeve niso relevantni.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških postopka na podlagi določil 154. člena ZPP, ki določa, da stranka, ki v postopku ne uspe, mora povrniti nasprotni stranki stroške postopka, pri čemer je dolžna na podlagi 155. člena ZPP povrniti le tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni. Sodišče je nagrado pravilno odmerilo skladno z določili Zakona o odvetniški tarifi.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia