Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno, saj je tožniku bila odpoved vročena 11. 1. 2022 (odpoved puščena v hišnem nabiralniku), 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa je iztekel 10. 2. 2022, tožbo pa je tožnik vložil priporočeno po pošti dne 14. 2. 2022.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pristojno za odločanje o delu tožbe, ki se nanaša na obračun in plačilo obveznih davščin in prispevkov za socialno varstvo, zato se opravljena procesna dejanja v tej zadevi razveljavijo in se tožba v tem delu zavrže (I. točka izreka), v preostalem delu je tožbo zavrglo zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe (II. točka izreka). Sklenilo je, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper II. In III. točko navedenega sklepa se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka. Ne strinja se s tolmačenjem sodišča, da je v sodnih postopkih o presoji nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomemben le datum prejema odpovedi, ne pa datum prejema obvestila. Tožnik je izpostavil, da je datum prejema odpovedi pomemben v primeru, ko delavec ne prejme obvestila. V primeru, ko delavcu ni bilo vročeno obvestilo, namreč ne začne teči rok za dvig pošiljke, posledično pa ne morejo nastopiti posledice, ki jih ureja takoimenovana fikcija vročitve. Tožnik je ves čas postopka zatrjeval, da obvestila ni prejel. Vročevalec mora v hišnem predalčniku na naslovu naslovnika stanovanja pustiti obvestilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje, z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, pri čemer morajo biti zapisani tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je obvestilo bilo puščeno dne 27. 12. 2021 v hišnem predalčniku tožnika. Pri tem je sledilo izpovedi priče A. A., ki naj bi 27. 12. 2021 v poštnem nabiralniku pustil obvestilo. Sodišče se pri tem ni opredelilo do tistega dela njegove izpovedi, ko je navedel, da se lahko zgodi, da se obvestilo pusti tudi v drugem nabiralniku in ne v nabiralniku naslovnika. Ker sodišče ni zavzelo stališča do izpovedbe priče A. A., sklep v tem segmentu nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Sodišče v sklepu tudi ni obrazložilo, v zvezi s katerim delom izpovedbe prič B. B. in C. C. je ugotovilo nedoslednosti, zlasti pa ne, v katerem delu izpovedbe bi naj priči prišli v nasprotje z izpovedbo tožnika, zato tudi glede navedenega izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. V posledici navedenega je sodišče zmotno uporabilo določbe ZDR-1, ki se nanašajo na pravočasnost vložitve tožbe.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnika v pritožbi in navedla, da je sodišče glede na vse izvedene dokaze popolnoma pravilno odločilo, da izpovedbi tožnika ne bo sledilo, saj ni bila prepričljiva. Tožnik svojih navedb ni podprl z drugimi dokazi. Kot tožnik sam izpostavlja v pritožbi, je bilo trditveno in dokazno breme, da tožniku obvestilo ni bilo puščeno v hišnem nabiralniku, na njem, kar pa tekom postopka ni uspel dokazati. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradi dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ne tistih, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi, ter da je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče je v zvezi z okoliščinami vročitve odpovedi in obvestila o prejeti pošiljki zaslišalo priče C. C. (sestro tožnika), B. B. (partnerko tožnika), D. D.(zaposleno pri toženi stranki), E. E. (poštarja, ki je vročil na naslovu tožnika pošiljko odpoved pogodbe o zaposlitvi in A. A. (poštarja, ki je vročal pošto – obvestilo o prejeti pošiljki). Sodišče prve stopnje se je opredelilo do izpovedi A. A., kateri je poklonilo vero in zaupanje v resničnost izpovedanega. A. A. je potrdil, da je njegova pisava na obvestilu o opravljeni vročitvi obvestila o prejeti pošiljki, ki jo je vročal tožniku dne 27. 12. 2021. Izpovedal je, da ni imel nobenih težav pri vročanju na naslovu tožnika, saj bi v nasprotnem primeru poklical E. E., ki je sicer vročal na tem območju.

7. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da naj bi A. A. izpovedal, da se lahko zgodi, da se obvestilo pusti v drugem nabiralniku in ne v nabiralniku naslovnika, saj tega ni izpovedal. A. A. je na vprašanje sodnice, ali se spomni, da bi na tem naslovu kdaj imel kakšne težave pri vročanju, odgovoril, da do zdaj ni bilo nič narobe in da tudi nikoli ni bilo nobenih pripomb naslovnikov. Jasno je izpovedal, da bi pri morebitnih težavah pri vročanju po telefonu preverila pri sodelavcu, v kateri nabiralnik mora dati liste, saj pisma ne moreš dati kar nekam.

8. Neutemeljene so pritožbene trditve, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, in sicer, da je obvestilo bilo puščeno tožniku v nabiralniku 27. 12. 2021. Sodišče je sledilo prepričljivim izpovedbam E. E. in A. A. in se opredelilo tudi do izpovedi C. C. in B. B. V obrazložitvi sklepa je sodišče jasno in natančno povzelo izpovedi tako priče B. B. kot priče C. C., in sicer priča C. C. je izpovedala, da tožniku ni bilo vročeno niti obvestilo o prejeti pošiljki niti odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj bi ji tožnik to gotovo povedal. Priča B. B. pa je izpovedala ravno nasprotno, in sicer, da tožnik ni prejel obvestila o prejeti pošiljki, prejel pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno je sodišče pravilno zaključilo, da sta izpovedi prič nedosledni, ter na določenih mestih v nasprotju celo z izpovedjo tožnika samega (tožnik je namreč izpovedal, da je dne 13. 1. 2022 prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, obvestila o pošiljki pa ne).

9. V skladu z 8. členom ZPP se sodišče odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Iz navedenega člena izhaja, da je dokazna ocena prosta in predstavlja skupek celovite presoje vseh izvedenih dokazov in celotnega postopka. Sodišče mora najprej argumentirano vrednotiti vsak dokaz posebej, tako ovrednotene dokaze mora nato primerjati med seboj. Iz obrazložitve sklepa mora razumno in preverljivo izhajati, zakaj je sodišče posameznim dokazom dalo določeno težo glede njihove verodostojnosti, da je opravilo tehtanje med dokazi, ki govorijo v prid določenega dejstva in dokazi, ki temu dejstvu nasprotujejo ter katere okoliščine so pretehtale, da je svojo odločitev oprlo na te dokaze ter štelo dejstva za resnična oziroma neresnična. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno ocenilo vsakega od izvedenih dokazov in vse dokaze skupaj ter prepričljivo zaključilo, da tožnik, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme, ni uspel dokazati, da mu obvestilo o prejeti pošiljki ni bilo vročeno na način po postopku iz 3. odstavka 142. člena ZPP.

10. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 2/2013 in nasl.) v 6. odstavku 88. člena določa, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, v kolikor ni drugače določeno s tem členom. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba vložena prepozno, saj je tožniku bila odpoved vročena 11. 1. 2022 (odpoved puščena v hišnem nabiralniku), 30 dnevni rok za vložitev tožbe pa je iztekel 10. 2. 2022, tožbo pa je tožnik vložil priporočeno po pošti dne 14. 2. 2022. 11. Iz navedenega izhaja, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zoper sklep zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP) in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP. Tožnik sam krije stroške za pritožbo, ker v pritožbenem postopku ni uspel. Tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo v skladu z določbo 5. odstavka 41. člena ZDSS-1 (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.