Jedro

Brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodišči po določbi četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP zajema tudi pravno svetovanje. To izhaja tudi iz narave stvari, saj zastopanje v postopku pred sodiščem samo po sebi pomeni tudi svetovanje o zadevi. Pravno svetovanje namreč zajema preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov (tretji odstavek 26. člena ZBPP), to pa je nujno tudi za zastopanje v postopku pred sodiščem. Glede na to, da je bilo v prej navedeni zadevi že vsebinsko odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predlogom za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, ta odločitev pa je zajemala odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki svetovanja in zastopanja pred sodiščem, ni podlage za ponovno vsebinsko presojo tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na predlog za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, pa četudi je ta sedaj glede oblike brezplačne pravne pomoči omejena samo na pravno svetovanje.

Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva, in sicer za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. Glede na to tožniku za predkazenski postopek pred pristojnim državnim tožilstvom brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. To velja za vse oblike brezplačne pravne pomoči, torej tudi za pravno svetovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel tožnikovo prošnjo z dne 3. 3. 2020 in dopolnjeno 16. 3. 2020 v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z obnovo kazenskega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 24187/2015 (I. točka izreka). V delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z uvedbo kazenskega postopka zoper izvedenca zaradi krivega pričanja v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 24187/2015, je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil (II. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 3. 3. 2020 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z obnovo kazenskega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 24187/2015. V prošnji je navedel, da ima dva zakonita razloga za obnovo in sicer prvega, da je 4. 7. 2015 poskusil storiti samomor in ne umor ter poskus umora, česar pa v kazenskem postopku ni mogel predstaviti zaradi poškodbe možganov, in drugega, da od 28. 2. 2020 razpolaga z dokazom, da je sodni izvedenec psihiater A.A. krivo pričal, ko je v mnenju v prej navedeni kazenski zadevi zamolčal poškodbo možganov, čeprav je bil s tem seznanjen.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnika z dopisom z dne 12. 3. 2020 seznanil, da se obnovitveni razlog krive izpovedbe izvedenca po določbi 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) praviloma dokazuje le s pravnomočno obsodbo izvedenca za kaznivo dejanje ter da naj prosilec glede na svoje navedbe, da razpolaga z dokazom o krivi izpovedbi izvedenca, predloži ustrezno pravnomočno sodbo.

3. Na ta poziv je tožnik odgovoril z izjavo z dne 16. 3. 2020, v kateri je navedel, da pošilja prošnjo za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zoper izvedenca, ki je krivo izpovedal, in priložil izpolnjen obrazec prošnje za brezplačno pravno pomoč. Navedeno je organ za brezplačno pravno pomoč štel za dopolnitev prošnje oziroma za razširitev prvotnega zahtevka na dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno zastopanje v kazenskem postopku zoper izvedenca, ki naj bi po prosilčevih navedbah krivo izpovedal. 4. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je prosilec v preteklosti vložil že več prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo tega kazenskega postopka iz razloga, da je tožnik skušal storiti samomor in ne umor oziroma poskus umora. Dosedanje zavrnitve oziroma zavrženje tovrstnih prošenj za brezplačno pravno pomoč so prestale sodni preizkus (I U 2087/2018-5 z dne 6. 11. 2018). Tožnik v predmetni prošnji navaja isti obnovitven razlog kot v dosedanjih prošnjah za brezplačno pravno pomoč brez navedbe novih pravnih ali dejanskih argumentov v zvezi z obstojem verjetnih izgledov po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za uspeh predloga za obnovo kazenskega postopka. Navedeno narekuje zaključek, da prosilec v ničemer ni podal navedb ali dokazov, ki bi narekovale drugačen zaključek kot v preteklih prošnjah za brezplačno pravno pomoč z istim obnovitvenim razlogom, zato pristojni organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je treba njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavreči v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

5. V zvezi s tožnikovo prošnjo, da želi dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z uvedbo kazenskega postopka zoper izvedenca zaradi krivega pričanja v kazenskem postopku, pa pristojni organ pojasnjuje, da po sodni praksi (sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1356/2018 z dne 10. 9. 2018) ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči niti v obliki pravnega svetovanja oškodovancem pred začetkom formalnega sodnega postopka zoper osumljenca, to je pred začetkom faze sodne preiskave ali faze glavne obravnave. Iz prosilčevih navedb izhaja, da želi brezplačno pravno pomoč v zvezi s kazenskim postopkom zoper izvedenca, ki naj bi krivo pričal v prej navedenem kazenskem postopku, pri čemer prosilec ni izkazal, da se je ta kazenski postopek kot sodni postopek že začel. Glede na to je prošnja za brezplačno pravno pomoč v zvezi s tem preuranjena in bo prosilec lahko ponovno zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ko oziroma kolikor se bo kazenski postopek zoper izvedenca zaradi domnevne krive izpovedbe začel kot formalni sodni postopek.

6. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu po vseh točkah iz prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi in tožniku dodeli brezplačno pravno pomoč. Priznava, da je vložil že več prošenj za brezplačno pravno pomoč v zvezi z obnovo postopka. Eni od njih pa je bilo tudi ugodeno, vendar je odvetnik vložil predlog za obnovo postopka brez vednosti upravičenca do brezplačne pravne pomoči in ne da bi v predlogu navajal relevantna dejstva za obnovo postopka. Tožnik pa je tokrat prvič zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja po 1. alinei prvega odstavka 26. člena ZBPP, ki se obravnava na drugačni pravni podlagi, kot so se obravnavale predhodne prošnje za brezplačno pravno pomoč. Brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje se namreč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, kot to določa zadnji odstavek istega člena. Zato se tudi ne ugotavlja verjetnost izgleda za uspeh, kot je to neutemeljeno ugotavljala tožena stranka. Pogoji za uporabo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP torej niso podani.

7. Glede tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč v zvezi s krivim pričanjem izvedenca pa ne drži trditev tožene stranke, da je prošnja preuranjena. Tudi v tej zadevi je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja po 1. alinei prvega odstavka 26. člena ZBPP. Glede na to tožena stranka ni imela pogojev za zavrnitev predmetne prošnje.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ne drži trditev tožeče stranke, da je v predmetni zadevi prvič zaprosila za brezplačno pravno pomoč glede obnove kazenskega postopka v obliki pravnega svetovanja. V zvezi z obnovo predmetnega kazenskega postopka je bilo tako zavrnjenih kot zavrženih več prošenj prosilca za brezplačno pravno pomoč, nekatere od teh pa so preostale tudi sodni preizkus. Tožena stranka pri tem izpostavlja sodbo Upravnega sodišča RS I U 1149/2019 z dne 15. 10. 2019 v zvezi s sklepom Bpp 1721/2019 z dne 28. 6. 2019, s katero je Upravno sodišče RS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla prošnjo tožeče stranke za pravno svetovanje v zvezi s sestavo in vložitvijo predloga za obnovo kazenskega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 24187/2015. Po sodni praksi upravnega sodišča odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev nekega pravnega sredstva in zastopanje po naravi stvari vsebuje tudi odločanje o pravnem svetovanju v zvezi s tem dejanjem.

9. Glede tožbenih navedb o nedopustnosti zavrnitve prošnje za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje iz razloga preuranjenosti pa tožena stranka poudarja, da po določbah 1. in 7. člena ZBPP ni dopustno dodeliti niti zgolj pravnega svetovanja prosilcem za brezplačno pravno pomoč kot oškodovancem v zvezi s sestavo in vložitvijo kazenske ovadbe oziroma v zvezi s postopkom obravnave kazenske ovadbe pred začetkom formalnega sodnega postopka, razen izjemoma v primerih tako imenovanega postopka poravnavanja pred državnim tožilstvom. Tožena stranka v zvezi s tem kot primer izpostavlja sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1356/2018 z dne 10. 9. 2018. V zvezi s tožnikovimi navedbami, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena z odločbo Bpp 1938/2018 z dne 20. 12. 2018 za pravno svetovanje še pred formalnim začetkom sodnega postopka, tožena stranka poudarja, da mu je s to odločbo bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za sestavo ter vložitev poziva odvetnika na izročitev prosilčevih stvari osebi pooblaščeni s strani prosilca, nato pa še za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. S tem je tožena stranka zasledovala načelo mirnega reševanja sporov. Sicer pa tožeča stranka ne prereka ugotovitve, da ni izkazano, da bi se morebitni kazenski postopek že začel, s tem pa tožeča stranka ni prerekala dejanske podlage, ki je ob upoštevanju zgoraj navedene in v obrazložitvi izpodbijane odločbe narekovala zavrnitev prošnje tožeče stranke za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožnik v pripravljalni vlogi odgovarja na navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo in navaja, da tožena stranka ni tožnikovih prošenj za brezplačno pravno pomoč nikoli vsebinsko obravnavala kot prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja na podlagi 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, kar izhaja tako iz obrazložitve teh odločb kakor tudi iz izreka. Prošnja za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja se obravnava na drugačni pravni podlagi kot prošnja za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Pri tem tožeča stranka izpostavlja, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, kot to določa zadnji odstavek tega člena. Toženka torej o taki tožnikovi prošnji še ni odločala. Tudi v zvezi s prošnjo za brezplačno pravno pomoč glede krivega pričanja izvedenca navaja, da mu je treba dodeliti brezplačno pravno pomoč, saj je to namen brezplačne pravne pomoči, kot to določa 1. člen ZBPP. Predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z obnovo kazenskega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 24187/2015 zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ta določa, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.

13. Ta odločitev temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka že (večkrat) vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz istega obnovitvenega razloga - dejstva, da naj bi tožnik v trenutku storitve inkriminiranega dejanja dejansko poskušal storiti samomor in ne umor oziroma poskus umora. Pri tem se organ za brezplačno pravno pomoč sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 2087/2018-5 z dne 6. 11. 2018. S to sodbo je bila zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 2415/2018 z dne 4. 10. 2018, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za brezplačno pravno pomoč za obnovo kazenskega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV K 24187/2015 iz istega obnovitveni razloga, zato je tudi po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavrgel. 14. Sodišče ne pritrjuje tožniku, da gre pri tem, ko navaja, da želi brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje, za drugačno pravno podlago. Brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodišči po določbi četrte alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP namreč zajema tudi pravno svetovanje. Tako izrecno določa citirana zakonska določba, izhaja pa tudi iz narave stvari, saj zastopanje v postopku pred sodiščem samo po sebi pomeni tudi svetovanje o zadevi. Pravno svetovanje namreč zajema preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov (tretji odstavek 26. člena ZBPP), to pa je nujno tudi za zastopanje v postopku pred sodiščem. Glede na to, da je bilo v prej navedeni zadevi že vsebinsko odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predlogom za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, ta odločitev pa je zajemala odločitev o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki svetovanja in zastopanja pred sodiščem, ni podlage za ponovno vsebinsko presojo tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na predlog za obnovo kazenskega postopka iz istega razloga, pa četudi je ta sedaj glede oblike brezplačne pravne pomoči omejena samo na pravno svetovanje. V tem upravnem sporu izpodbijana odločitev v tem delu temelji na določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zato se tožnik v tožbi neutemeljeno sklicuje na določbe 24. člena ZBPP.

15. Glede prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje v zvezi z uvedbo kazenskega postopka zoper izvedenca zaradi krivega pričanja v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani odločitev temelji na ugotovitvi, da se ta postopek še ni začel, zato tožniku še ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči kot oškodovancu v tem postopku. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP) in sicer za vse oblike sodnega varstva pred sodišči1 (drugi odstavek 1. člena ZBPP). Glede na to tožniku za predkazenski postopek pred pristojnim državnim tožilstvom brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti2. To velja za vse oblike brezplačne pravne pomoči, torej tudi za pravno svetovanje.

16. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Sodišče je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava, o čemer je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.

1 Sem štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, za kar pa v tej zadevi ne gre. 2 Tako tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 435/2013 z dne 3. 4. 2013.