Jedro

Stečajni upravitelj je v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnice. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (352/1 čl. ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici v roku osmih dni: - obračunati plačo za obdobje od februarja do junija 2012, od posameznih bruto zneskov odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožnici izplačati ustrezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (1. točka izreka); - iz naslova neizplačanih stroškov za prehrano, prevoz in kilometrino za obdobje od februarja do maja 2012 izplačati skupaj 1.508,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka); - obračunati regres za letni dopust za leto 2012 v znesku 317,94 EUR bruto, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in tožnici izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (3. točka izreka); - plačati odpravnino v znesku 783,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (4. točka izreka) ter - obračunati odškodnino za čas odpovednega roka v višini 3.916,59 EUR bruto, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožnici izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (5. točka izreka).

Priči A.A. je zaradi pričanja na naroku priznalo skupaj 82,20 EUR stroškov in naložilo toženi stranki, da jih v osmih dneh plača priči, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka - pravilno: 6. točka izreka).

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici v osmih dneh povrniti pravdne stroške v znesku 1.175,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka izreka - pravilno: 7. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper ugodilni del v 1., 2. in 4. točki izreka ter zoper odločitev o stroških postopka v 5. točki (pravilno: 7. točki) izreka, se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbene zahtevke v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je višina dosojenega nadomestila plače napačno izračunana oziroma z ničemer utemeljena. Prav tako je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno dosodilo povračilo potnih stroškov, saj tožnica ni z ničemer izkazala, da so bili prevozi dejansko opravljeni in da so stroški dejansko nastali. Na roko natipkana tabela, ki v času delovnega razmerja nikoli ni bila posredovana toženi stranki v odobritev, ne more biti verodostojen dokaz. Nasprotuje tudi teku zakonskih zamudnih obresti od odpravnine. Odpravnina se namreč plača skupaj z izplačilom zadnje plače, za zadnji mesec dela pri delodajalcu. Ker je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena do 27. 6. 2012, plača pa se ji izplačuje do 15. dne v mesecu, ji zakonske zamudne obresti pripadajo od 16. 7. 2012 dalje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Četrti odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

5. Po izdaji sodbe sodišča prve stopnje dne 8. 1. 2014 in po vložitvi pritožbe s strani tožene stranke dne 25. 2. 2014 se je nad toženo stranko dne 2. 6. 2014 začel stečajni postopek. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 3. 7. 2014 predmetni pravdni postopek prekinilo in s sklepom z dne 9. 2. 2015 stečajnega upravitelja tožene stranke povabilo, da prevzame postopek, toženo stranko pa pozvalo, da sporoči, ali vztraja pri vloženi pritožbi. Pravdni postopek se je nadaljeval dne 11. 2. 2015 z vročitvijo sklepa z dne 9. 2. 2015 stečajnemu upravitelju.

6. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 9. 2. 2015, iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 14. 1. 2015 izhaja, da je bila tožnici v celoti priznana njena prijavljena terjatev. Ker je torej stečajni upravitelj v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnice, priznanje terjatve v stečajnem postopku pa ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom tožnice. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 352. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.