Jedro

Temeljni namen določb ZVEtL-1 je v tem, da se zemljiškoknjižno neurejena stanja v večstanovanjskih zgradbah uredijo in vzpostavijo v skladu s konceptom etažne lastnine. V skladu s tem namenom se omogoča osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavb, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim stanjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pri stavbi na naslovu B., z ID št. ...-1490, ki je povezana z zemljiškima parcelama št. 2061/452 in 2061/453, vse k. o. ..., vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka sklepa), dopustilo sodelovanje v tem nepravdnem postopku E. B. (II. točka izreka sklepa) ter povzelo dotedanje zemljiškoknjižno stanje nepremičnin parc. št. 2061/452 in 2061/453, k. o. ... (III. točka izreka sklepa). Ugotovilo je posamezne samostojne dele stavbe in za vsakega izmed njih obstoj lastninske pravice tako, da je F. K. lastnik posameznega dela stavbe z ID znakom ...-1490-1, do celote, N. B. lastnik posameznega dela stavbe z ID znakom ...-1490-2, do celote, S. B. lastnik posameznega dela stavbe z ID znakom ...-1490-3, do celote, H. M. in M. M. pa solastnika posameznega dela stavbe z ID znakom ...-1490-4, vsak do polovice (V. točka izreka sklepa). Pri nepremičninah s pravnim položajem splošnega skupnega dela stavbe, je pri parc. št. 2061/452 in 2061/453, k. o. ..., odredilo vknjižbo solastninske pravice v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe do pripadajočih deležev (VI. točka izreka sklepa) ter odločilo, da se sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine ID ... (VII. točka izreka sklepa). Odločilo je, da stroške zastopanja in druge stroške nosi vsak udeleženec sam (VIII. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec. Sklicuje se na zmotno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo določb ZVEtL-1. Poudarja, da je sodišče ostalim udeležencem priznalo lastninsko pravico na preveliki izmeri stanovanjskih prostorov. Z etažiranjem solastnine je oškodovan za približno tri sobe po 12 m2, to je skupaj 36 m2 stanovanjske površine. Sodišče zmotno navaja, da so solastniki pridobili lastninsko pravico na posameznih delih hiše s priposestvovanjem. To ni bilo mogoče, saj so se pravni predniki sedanjih lastnikov dolga leta tožili glede lastnine. Stalno bivališče sedanjih lastnikov na tem naslovu ne more biti dokaz o dobroverni posesti. Sodišče bi moralo z izvedencem gradbene stroke oceniti vrednost posameznih stanovanjskih enot, ki jih bodo pridobili posamezni lastniki v last in določili doplačilo ostalim udeležencem, ki bi prejeli več, kot jim pripada glede na deleže. Sodišče bi moralo vsa sporna vprašanja glede eventualnih doplačil urediti že v tem postopku.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo vse pritožbene trditve zavračajo kot neutemeljene in predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri določitvi spornih štirih posameznih delov stavbe z ID znaki ...-1490-1 v izmeri 184,6 m2, ...-1490-2 v izmeri 45,4 m2, ...-1490-3 v izmeri 52,3 m2 in ...-1490-4 v izmeri 68 m2, v celoti in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožnik v pritožbi graja ugotovitve o lastninski pravici na posameznih delih stavbe s trditvijo, da mu pripada, glede na večji solastniški delež, tudi večja stanovanjska površina njemu pripadajočega posameznega samostojnega dela stavbe. Glede tega pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da meri pritožnikov del stavbe ID ...-1490-1 184,6 m2, kar je več kot polovica seštevka kvadrature vseh posameznih delov stavbe, to pa pomeni, da presega njegov solastninski delež in je že iz tega razloga pritožba nerazumna. Sicer pa je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sklepa pravilno povzelo vse pravne naslove, s katerimi so predlagatelji in tretja nasprotna udeleženka izkazali pravne temelje za pridobitev lastninske pravice na posameznih delih stavbe. Pravni naslov, s katerim udeleženec dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu, je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (19. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju ZVEtL-1). Predlagatelji in tretja nasprotna udeleženka imajo pravni temelj izkazan s sodno poravnavo pred istim sodiščem N 727/87 z dne 20. 4. 1989 in s kasnejšimi pogodbami o prenosu lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Verjetno pa so izkazali tudi izpolnitev pogojev za priposestvovanje posameznega dela stavbe po določbi 20. člena ZVEtL-1. Po tej določbi priposestovanje sicer ni samostojen pravni temelj pridobitve lastninske pravice udeleženca postopka, ampak mu kot pridobitelju posameznega dela olajšuje položaj pri izkazovanju pravnega nasledstva po zemljiškoknjižnem lastniku. Ker so predlagatelji predložili vsak svoj pravni naslov, so verjetno izkazali le še neposredno oziroma posredno posest na podlagi potrdila pristojnega organa o prijavi prebivališča oziroma na podlagi registrirane najemne pogodbe.

7. Neutemeljene so pritožbene trditve o napačni uporabi določb ZVEtL-1, ker sodišče ni postavilo izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil posamezne stanovanjske enote in določil doplačila ostalim udeležencem. Temeljni namen določb ZVEtL-1 je v tem, da se zemljiškoknjižno neurejena stanja v večstanovanjskih zgradbah uredijo in vzpostavijo v skladu s konceptom etažne lastnine. V skladu s tem namenom se omogoča osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavb, zgrajenih pred 1. januarjem 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim stanjem. Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje, niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1). V določbah ZVEtL-1 zato ni podlage za odločanje o morebitnih doplačilih ostalih udeležencev pritožniku, tudi če bi jih ta v postopku uveljavljal. 8. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).