Jedro

Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v logičnost te ocene, bi te dokaze sámo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, po potrebi postavilo predlaganega izvedenca ter odločilo v zadevi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila delno razveljavljena sodba sodišča prve stopnje, se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe z dne 6. 3. 2023 (1. točka izreka). Razsodilo je, da je dolžan toženec v roku 15 dni omogočiti tožnici nemoteno uporabo in posest - neposredno in posredno - pritličnega stanovanja v dvostanovanjski hiši na naslovu ..., tako da se vzdrži onemogočanja uporabe plinske peči in se v bodoče vzdrži takih in podobnih ravnanj (II. točka izreka), ter da se je toženec dolžan v bodoče vzdržati onemogočenja tožnici nemotene uporabe in posesti pripadajočega parkirišča k dvostanovanjski hiši na naslovu ... tako, da na enem parkirišču pred navedeno hišo ne parkira vozila in da se v bodoče vzdrži izklapljanja elektrike v spodnjem stanovanju nevedne hiše (3. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka (III. In IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožnice in toženca delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo: v zavrnilnem delu (III. točka izreka sodbe) glede obveze toženca, da je dolžan tožnici v roku 15 dni omogočiti nemoteno uporabo in posest - neposredno in posredno - pritličnega stanovanja v dvostanovanjski hiši na naslovu ... tako, da se vzdrži izklapljanja plinske peči in se v bodoče vzdrži takih in podobnih ravnanj; in v stroškovni odločitvi (IV. točka izreka sodbe) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnica vložila pritožbo.

4. V njej navaja, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko sámo odpravilo oziroma sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti. Sodišče je v zvezi odločitvijo o zavrnitvi zahtevka glede izklapljanja plinske peči s strani toženca sklicevalo na kršitev proste presoje dokazov in pomanjkljivost obrazložitve. Ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje glede na okoliščine primera ni potrebno. Gre le za morebitno izvajanje dokazov v zvezi s plinsko pečjo, saj je o pretežnem delu zahtevka po temelju že pravnomočno odločeno. Zaključek o tem, ali je peč toženec namerno izklapljal, ali pa se je izklapljala sama zaradi dotrajanosti, pa je mogoče narediti že na podlagi pravnomočno ugotovljenih dejstev. Na podlagi teh se ponuja logični zaključek, ki ga je navedlo drugostopenjsko sodišče in ta pomeni le drugačen dokazni sklep na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja. Izvedenec ne more podati mnenja, v kakšnem stanju je bila peč tistega leta in zato ne more podati mnenja o tem, zakaj se je peč peč tedaj izklapljala. Težko se je znebiti občutka, da je bila odločitev o tako majhnem delčku tožbenega zahtevka razveljavljena zato, da se se odločitev o stroških postopka, ki terja kar nekaj računanja, preloži na prvostopenjsko sodišče. Z razveljavitvijo sodbe v majhnem delčku je sodišče povzročilo kršitev tožničine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zaradi trajanja postopka, ki teče od davnega leta 2016, je morala tožnica večkrat prilagoditi zahtevek spremenjenim okoliščinam, vlagala je urgence, nadzorstvene pritožbe, vmes je bila zadeva še razdružena.

5. Pritožba je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 6. Pritožba je utemeljena.

7. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, je po prvem odstavku 355. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) razveljavitev prvostopenjske odločitve in vrnitev zadeve v novo odločanje pred sodišče prve stopnje izjema.1 Praviloma mora o zadevi dokončno odločiti pritožbeno sodišče. Sodišča morajo namreč zagotavljati učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ta je lahko ogrožena ravno v primeru, če sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

8. Razveljavitev prvostopenjske odločbe je mogoča le, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da sámo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Okoliščine, ki omogočajo tak izjemen poseg, so zlasti tiste, zaradi katerih pritožbena obravnava ne bi pomenila ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ali pa bi bila neekonomična z vidika človeških ali finančnih virov. Novo odločanje pred sodiščem prve stopnje je potrebno tudi takrat, ko bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, zlasti pravico do pravnega sredstva, na primer, če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. V tem primeru bi bilo kršeno ustavnopravno načelo instančnosti. Toda pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč.2 Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje.3

9. Vrhovno sodišče mora skladno z določbo 357.a člena ZPP pretehtati, ali so za razveljavitev prvostopenjskega sklepa v resnici obstajali razlogi ali pa bi višje sodišče lahko odločilo sámo.

10. V obravnavani zadevi, v kateri tožnica uveljavlja varstvo pred vznemirjanjem svoje (so)lastninske pravice,4 je pritožbeno sodišče enkrat že odločalo. Prvostopenjsko sodbo je razveljavilo v ugodilnem delu glede toženčeve obveze omogočanja nemotene uporabe in posesti parkirišča k dvostanovanjski hiši in glede obveznosti toženca vzdržati se izklapljanja elektrike v spodnjem stanovanju, in v zavrnilnem delu glede obveznosti toženca vzdržati se izklapljanja plinske peči, ter tudi v bodoče se vzdržati takih in podobnih dejanj.5 V ponovljenem postopku je odločitev prvostopenjskega sodišča ponovno razveljavilo, in sicer v (zavrnilnem) delu glede tožničine zahteve, da se toženec vzdrži izklapljanja plinske peči in da se v bodoče vzdrži takih in podobnih ravnanj, ter v stroškovni odločitvi.

11. Pritožbeno sodišče se z dokazno oceno sodišča prve stopnje v tem delu ne strinja oziroma ji očita pomanjkanje vestnosti, skrbnosti in analitične-sintetičnosti, ter tudi logičnosti in preverljivosti.6 Stroškovni odločitvi pa očita neupoštevanje kriterijev uspeha iz 154. člena ZPP. Odločitev o razveljavitvi je pritožbeno sodišče obrazložilo v 17. točki izpodbijane odločbe. Navedlo je, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje ne bi bilo ekonomično; da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve tožničine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; in da bi sicer poseglo v ustavno pravico strank do pritožbenega preizkusa. Sodišču prve stopnje je v ponovljenem postopku naložilo, naj sooči in pretehta vse nasprotujoče si indice in dokaze v zvezi s toženčevim izklapljanjem plinske peči ter obrazloži, katerim je pripisalo večjo težo in zakaj. Po potrebi naj sodišče izvede tudi dokaz s strani toženca predlaganim izvedencem za področje ogrevalnih sistemov.

12. Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da se pritožbeno sodišče sploh ni konkretizirano opredelilo, zakaj ni moglo sámo odpraviti kršitve ali dopolniti postopka oziroma opraviti novega sojenja. Vrhovno sodišče zato niti ne more opraviti presoje izpodbijane odločitve v smislu 357.a člena ZPP. Iz obrazložitve sicer izhaja, da je bil razlog za razveljavitev nestrinjanje pritožbenega sodišča z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Iz tega razloga pa odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče razveljaviti.

13. Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v logičnost te ocene, bi te dokaze lahko sámo ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, po potrebi postavilo predlaganega izvedenca ter odločilo v zadevi. To še toliko bolj, ker se prvostopenjskemu sodišču očita napačna dokazna ocena oziroma pomanjkljiv dokazni postopek le v zvezi z vprašanjem, ali je toženec namerno izklapljal plinsko peč za spodnje stanovanje. Ker je sodišče prve stopnje tudi v tem delu že opravilo obsežen dokazni postopek, dopolnjevanje le-tega in/ali dopolnjevanje oziroma sprememba dokazne ocene ne bi pomenilo ugotavljanja samostojnega sklopa dejstev in pravnih vprašanj. To postopka ne bi podaljšalo bolj, kot bi ga podaljšala vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje.7

14. Vrhovno sodišče je zato na podlagi petega odstavka 357.a člena ZPP izpodbijani sklep sodišča druge stopnje o delni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču druge stopnje v novo odločanje.

15. Odločitev o stroških je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Nazadnje v zadevi VS RS Cp 14/2023 z dne 10. 5. 2023. Glej tudi sklepe VS RS Cp 30/2022 z dne 7. 12. 2022, Cp 9/2022 z dne 18. 5. 2022, Cp 23/2019 z dne 11. 4. 2019, Cp 32/2019 z dne 5. 9. 2019 in Cp 37/2018 z dne 22. 11. 2018. 2 Zato tudi sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji še ne pomeni kršitve te pravice. Tako tudi Betetto, N., Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 5 (98), str. 11. 3 Glej sklep VSRS Cp 14/2023 z dne 10. 5. 2023. 4 Pravdni stranki sta bivša zakonca in solastnika vsak do ene polovice dvostanovanjske hiše na naslovu .... Toženec prebiva v prvem nadstropju te hiše, tožnica pa v hiši ne živi. S sodno poravnavo z dne 9. 9. 2014 sta začasno uredila uporabo sporne hiše do ugotovitve obsega skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, deleža in do končne razdelitve skupnega premoženja. (morda to niti ni potrebno...?) 5 Sodba in sklep I Cp 466/2021 z dne 11. 1. 2022. 6 Tč. 15 sklepa sodišča druge stopnje. 7 Glej sklep VSRS Cp 14/2023 z dne 10. 5. 2023.