Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba in sklep U 212/2004

ECLI:SI:UPRS:2004:U.212.2004 Varstvo ustavnih pravic

očitno neutemeljena prošnja za azil
Upravno sodišče
18. februar 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V tako imenovanem pospešenem postopku so za takšno odločitev tožene stranke pomembna le tista dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na obstoj kakšnega izmed razlogov, ki so našteti v 2. odstavku 35. člena ZAzil oziroma v tej zadevi v 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil. Tožena stranka zato pravilno poudarja v izpodbijani odločbi, da ji v tem primeru ni potrebno ugotavljati pogojev za priznanje azila po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil, ampak odloči neposredno na podlagi uporabe 2. odstavka 35. člena ZAzil.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št.... z dne 10. 12. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnike se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je najprej s sklepom združila v en postopek upravne stvari vseh tožnikov, nato pa odločila, da se prošnje tožnikov za priznanje azila v Republiki Sloveniji zavrnejo kot očitno neutemeljene. Hkrati je odločila, da morajo zapustiti Republiko Slovenijo v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da sta oba tožnika in njuni trije otroci vložila prošnjo, v kateri navajata, da so matično državo zapustili 25. 10. 2003 in so potovali ilegalno, skriti v tovornem vozilu. Matično državo so zapustili zaradi preganjanja, ki so ga bili deležni s strani Albancev zaradi njihove narodnosti. Tožnik se je zaradi nedostojnega ravnanja ostalih otrok do hčerke pritožil pri ravnatelju šole, kamor je hodila, vendar vodstvo šole ni ukrepalo. Albanci so začeli groziti vsej družini in ker naj bi se grožnje iz dneva v dan stopnjevale, so se odločili, da zapustijo Makedonijo. Pri svoji odločitvi se je tožena stranka oprla na določilo 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu. Prav tako je preverila situacijo v Republiki Makedoniji in preučila poročilo "Human Rights Watch" za Makedonijo v Svetovnem poročilu za leto 2003. Tožena stranka navaja, da je bila ciljna država tožnikov država C tudi zato, ker živi tam sestra prvega tožnika. Tožena stranka meni, da njihov cilj ni bil zaprositi za zaščito v Sloveniji, ker v nasprotnem primeru ne bi hoteli ilegalno prečkati mejo med Slovenijo in državo C, ampak bi že takoj ob vstopu v Slovenijo zaprosili za azil. Nadalje še ugotavlja, da če bi tožnikom v matični državi res grozila nevarnost pred preganjanjem oziroma bi bilo njihovo življenje ogroženo, bi takoj po prijetju s strani policistov zaprosili za azil in ne šele po osemdnevnem bivanju pri organu, ki je pristojen za odstranitev tujcev. Prošnjo so oddali v času, ko je že potekal postopek za odstranitev iz države, to pa se v skladu s 5. alineo 36. člena Zakona o azilu šteje za zavajanje oziroma zlorabo postopka. Iz depeše policijske postaje z dne 9. 11. 2003 pa izhaja, da je glavni razlog tožnikov za zapustitev države ekonomske narave. V zvezi z navedbami tožnikov o preganjanju v matični državi je tožena stranka preučila položaj Romov tako, da je pribavila poročila: Državno politiko do Romov v Makedoniji, Položaj romske skupnosti v Makedoniji danes, Kosovskim Romom, ki so begunci v Makedoniji ni zagotovljena pravica do zapustitve Makedonije in Protiromski govor v makedonskih medijih. Tožena stranka navaja, da poročila ne poročajo o tem, da bi bili Romi žrtve incidentov s strani Albancev, ki so prav tako kot Romi v Makedoniji v manjšini. Prav tako poročila ne poročajo o tem, da bi bili v letu 2003 kakšni romski otroci žrtve kakšnih incidentov, govorijo pa o tem, da so ti otroci pogosto verbalno šikanirani na način, da se jih obravnava kot cigane. Tožena stranka ugotavlja, da je bila ciljna država tožnikov država C in ne Slovenija, prošnjo pa so podali zato, da bi se izognili prisilni odstranitvi. Iz poročil, ki jih je tožena stranka preučila izhaja, da je varnostni položaj Romov v Makedoniji stabilen, socialno ekonomski položaj pa slab. Tožena stranka še navaja, da če bi šlo res za preganjanje, kot ga opisujejo tožniki, potem bi verjetno o tem preganjanju govorili že takoj po vstopu v Slovenijo, ne pa da so navajali ekonomske razloge za zapustitev matične države, ko so jih prijeli policisti. Podani so razlogi za zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene, ker je očitno, da jim v matični državi ne grozi preganjanje. Tožena stranka je hkrati določila tudi rok, v katerem morajo tožniki zapustiti Republiko Slovenijo.

Tožniki v tožbi navajajo, da je tožena stranka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in tudi kršila določbe materialnega in procesnega prava. Tožniki so po narodnosti Romi in so bili prisiljeni zapustiti matično državo Republiko Makedonijo zaradi preganjanja s strani Albancev. Tožniki menijo, da je tožena stranka preuranjeno zavrnila njihovo prošnjo, ker ni v skladu z dejanskim stanjem. Tožniki so potovali zaprti v tovornjakih in je bila pot ilegalna, organizirana in potovali so v skupini, zato niso imeli možnosti izbirati države zaščite. Tožniki niso izjavili, da so prebežali iz Makedonije zaradi ekonomskih razlogov. Poudarjajo, da pri razgovoru s policijo ni bil prisoten prevajalec. V Centru za tujce so prišli v stik z inšpektorjem šele po dveh dneh in razgovor je potekal brez prevajalca. Šele nato so bili čez približno tri dni premeščeni v Azilni dom v A, kjer so čakali še nekaj dni, da jim je bila omogočena podaja vloge za azil na predpisanem obrazcu. Tožniki poudarjajo, da ne morejo vplivati na datum podaje formalne vloge za azil in da se v praksi pogosto dogaja, da preteče tudi po en teden preden uradne osebe pozovejo k podaji prošnje. To pa je v nasprotju z 12. členom Navodila o postopku in načinu ravnanja s tujci, ki vstopijo v Republiko Slovenijo in želijo vložiti prošnjo za azil ter o sprejemanju, vsebini in ravnanju z vloženimi prošnjami za azil oziroma izjavami, sprejetimi na zapisnik (Uradni list RS, št. 65/2000). Nedopustno je, da se tožena stranka opira pri svoji odločitvi na dejstvo, da so tožniki podali vlogo šele osem dni po prijetju. Navajajo, da je preuranjen sklep tožene stranke, da tožnikom v matični državi ne grozi preganjanje, saj so bili s strani Albancev šikanirani in maltretirani, celo 12-letna hčerka ima zaradi vboda z nožem trajne posledice na žlezi na vratu in psihične posledice. Tožniki poudarjajo, da je tožena stranka pri odločanju vezana na načelo materialne resnice, opozarjajo na sodbo Vrhovnega sodišča RS št. Up 286/2002 in navajajo da tudi v primeru, če bi bila vrnitev osebe v matično okolje sicer varna, glede na okoliščine v katerih se nahaja, za tožnike osebno takšna vrnitev ni varna. Hkrati predlagajo, da se jih oprosti plačila stroškov postopka iz humanitarnih razlogov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi ter predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določilo 2. alinee 2. odstavka 35. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 124/00, 67/01 in 98/03, v nadaljevanju: ZAzil). Na podlagi citiranega določila tožena stranka takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prišel prosilec za azil izključno iz ekonomskih razlogov ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje. Tožena stranka je sprejela takšno odločitev v tako imenovanem "pospešenem postopku", za takšno odločitev tožene stranke pa so pomembna le tista dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na obstoj kakšnega izmed razlogov, ki so našteti v 2. odstavku 35. člena ZAzil oziroma v tej zadevi v 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil. Tožena stranka zato pravilno poudarja v izpodbijani odločbi, da v tem primeru toženi stranki ni potrebno ugotavljati pogojev za priznanje azila po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil, ampak odloči neposredno na podlagi uporabe 2. odstavka 35. člena ZAzil. Iz upravnega spisa in navedb v tožbi izhaja, da iz depeše Policijske uprave B izhaja, da so tožniki pri podatkih o osebah, ki so ilegalno prestopile državno mejo, pri razlogu zapustitve matične države navedli ekonomski razlog. Iz prošnje za azil, ki sta jo podala prva dva tožnika pa izhaja, da je družina zapustila matično državo zaradi preganjanja, skladno sta navedla, da so neznani Albanci grozili vsej družini in da so se grožnje iz dneva v dan stopnjevale.

Pri odločanju v pospešenem postopku pa mora tožena stranka navesti razlog zaradi katerega je tožnikova prošnja za azil očitno neutemeljena. V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja kot razlog za zavrnitev ekonomske razloge, prav tako pa, da je iz prošenj tožnikov očitno, da jim v izvorni državi ne grozi preganjanje. Pri obeh razlogih po 2. alinei 2. odstavka 35. člena ZAzil pa tožena stranka ne navaja vseh dejstev in vseh okoliščin, na podlagi katerih je naredila ta svoj zaključek. Tožena stranka se je pri tem, da bi tožniki prišli izključno iz ekonomskih razlogov oprla na depešo Policijske uprave B. Tožniki v tožbi trdijo, da nikakor niso izjavili, da so prebežali iz izvorne države zaradi ekonomskih razlogov, tožena stranka pa tudi ni navedla razlogov, zakaj sledi podatku v depeši in pri tem ne upošteva izjave, ki so jo tožniki dali ob sestavi prošnje za azil, pri tem pa tudi ni prevedena lastnoročna prošnja za azil, ki je pripeta prošnji za azil, ki je sestavljena na predpisanem obrazcu tožnice.

Pri drugem pogoju pa je tožena stranka preučila splošne razmere in tudi položaj Romov v Makedoniji. Kot razlog za svoj zaključek je tožena stranka navedla, da bi o preganjanju tožniki govorili že takoj ob vstopu v Slovenijo. Po presoji sodišča pa je potrebno upoštevati in oceniti, da iz depeše ni razvidno, da bi tožniki dali izjavo, da so zapustili matično državo iz ekonomskih razlogov s pomočjo tolmača, zato je potrebno oceniti izjavo obeh tožnikov, da so se grožnje Albancev iz dneva v dan stopnjevale in da so grozile tako tožniku kot celi družini. Iz upravnega spisa tako izhaja, da si izjave tožnikov nasprotujejo glede razloga zapustitve matične države, zato je utemeljen tožbeni ugovor, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku mora tožena stranka pridobiti prevod lastnoročne izjave oziroma prošnje za azil, zaslišati oba tožnika o razlogih oziroma dogodkih preden so zapustili matično državo, tudi o vbodni rani hčerke, in o zadevi ponovno odločiti. Pri tem pa mora tudi obrazložitev odločbe v pospešenem postopku obsegati to, kar določa 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02).

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena ZAzil. K 2. točki izreka: Tožniki predlagajo tudi oprostitev plačila stroškov postopka iz humanitarnih razlogov. Iz spisa izhaja, da so tožnikom nastali le stroški plačila sodnih taks, zato je sodišče štelo, da tožniki predlagajo oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče je temu predlogu ugodilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji). Iz podatkov upravnega spisa namreč izhaja, da tožniki nimajo sredstev za preživljanje, pri svoji odločitvi pa je sodišče upoštevalo tudi njihov status.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia