Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči je organ za BPP vezan na ugotavljanje lastnega dohodka prosilca za obdobje šestih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP).
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju: ZUS) zavrnilo tožničino tožbo (1. točka sodbe in sklepa) zoper odločbo tožene stranke z dne 12.11.2004. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 13.10.2003 in hkrati odločila, da tožnica ne more vložiti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nadaljnjih šestih mesecih od dneva izdaje odločbe. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje tožnico oprostilo plačila sodnih taks.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka odločila na podlagi 3. odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, v nadaljevanju: ZBPP), ki določa, da, če je prosilec v izjavi iz 1. odstavka tega člena namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč, se prošnja z odločbo zavrne in jo prosilec ne more vložiti v nadaljnjih šestih mesecih od dneva izdaje odločbe. Sodišče prve stopnje tudi ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči 13.10.2003 izpolnila tudi izjavo prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine in navedla, da je "solastnica stanovanjske hiše oziroma pravilno lastnica nepremičnine k.o. P. vas vl. št. 654".
Drugih podatkov pri tej izjavi ni navedla. Naknadno pa je tožnica predložila še izpiska iz zemljiške knjige za vl. št. 237 k.o. P. vas in vl. št. 654 k.o. P. vas. Sodišče prve stopnje lahko sledi podatkom tožene stranke, da je tožnica v letih 2002 do 2004 devetkrat vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka navaja tudi dve opr. št. spisov. Tožnica v tožbi namreč ne zanika, da bi tolikokrat vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tega podatka v tožbi ne izpodbija. Sodišče prve stopnje sprejema sklepanje tožene stranke, da je tožnica namenoma navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Tožena stranka je upoštevala podatke, ki jih je pridobila o tožničinem premoženjskem stanju, o njeni lastnini nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 62 in 92 k.o. P. vas, česar tožnica ni navedla niti v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca z dne 13.10.2003. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno sklepala, da je tožnica v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč v zvezi s premoženjskim stanjem z dne 13.10.2003 navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju iz razloga, da bi ji bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Tožnica v tožbi navaja, da zemljišča v vl. št. 62 in 92 k.o. P. vas niso v njeni lasti. Vendar tožnica za te nepremičnine ne prilaga nobenih ustreznih listin, ki bi morebiti kazale na postopek prenosa lastništva. Tožena stranka pa se je oprla na aktualni izpisek iz zemljiške knjige, ki je bil izdan dne 9.11.2004. Tožnica v tožbi sicer navaja, da je lastnica parc. št. 612/3 k.o. P. vas sestra I.G., parc. št. 345/3 k.o. P. vas pa B.Š., vendar to iz izpiskov iz zemljiške knjige, ki jih je pridobila tožena stranka, ne izhaja. Po splošnih načelih Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ) velja publicitetni učinek vpisov in učinek stvarnih pravic, kar pomeni, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (1. odstavek 11. člena SPZ). Ker tožnica v tožbi samo trdi, da sta lastnika dveh parcel drugi dve osebi, kar pa iz aktualnih podatkov iz zemljiške knjige ne izhaja, tožnica pa s tožbo tudi ne dokazuje morebitnega prenosa lastništva glede posamezne nepremičnine, sodišče prve stopnje ne more sprejeti tožbene trditve, da se tožnica ne more strinjati z ugotovitvijo tožene stranke, da v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči ni navajala resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabila določbo 3. odstavka 20. člena ZBPP. Na pravilno odločitev tožene stranke ne more vplivati niti navedba v tožbi, da tožnica v letu 2004 prejema denarno socialno pomoč. Kot pravilno poudarja tožena stranka v odgovoru na tožbo je pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožena stranka vezana na ugotavljanje lastnega dohodka prosilca za obdobje šestih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP), odločba Centra za socialno delo, priložena k tožbi, pa se nanaša na denarno socialno pomoč v letu 2004. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna ter da temelji na zakonu.
Tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Njene prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči se niso reševale, le, ko je datum listin zapadel, so ji sporočili, da mora predložiti nove zemljiškoknjižne izpiske, za kar je vsakokrat porabila celo mesečno pokojnino. V zvezi s to zadevo se je oglasil varuh človekovih pravic, gospod I.Š. Šele po tem je prejela odločbo z ugodno rešitvijo. Dne 16.7.1985 je udarila v njeno hišo strela. Utrpela je poškodbe. Za popravilo hiše si je morala sposoditi denar, ker je dve leti poprej izgubila vse svoje prihranke. Brezplačno pravno pomoč potrebuje, ker so sosedje ali mejaši lastijo njene parcele. Tako parc. št. 612/44 F.Š., 612/45 in 612/46 V. in U.G. in 612/47 in 345/3 B.Š. Ko je vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ni imela odločbe centra za socialno delo, jo je pa pri dopolnitvi prošnje priložila. Vse nepremičnine, ki so v njeni lasti, so pod izvršbo. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.
Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.
Kot izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, je v obravnavani zadevi tožena stranka upoštevala podatke, ki jih je pridobila o tožničinem premoženjskem stanju, o njeni lastnini nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 62 in 92 k.o. P. vas, česar pa tožnica ni navedla niti v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca z dne 13.10.2003. Zato tudi pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pravilno sklepala, da je tožnica v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč z dne 13.10.2003 navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju iz razloga, da bi ji bila odobrena brezplačna pravna pomoč.
Prav tako so po presoji pritožbenega sodišča pravilne ugotovitve sodišče prve stopnje v zvezi z tožničinimi navedbami v tožbi, da zemljišča v vl. št. 62 in 92 k.o. P. vas niso v njeni lasti. Tožnica za te nepremičnine namreč ne prilaga nobenih ustreznih listin, ki bi morebiti kazale na postopek prenosa lastništva, tožena stranka pa se je oprla na aktualni izpisek iz zemljiške knjige, ki je bil izdan dne 9.11.2004. Tožnica v tožbi in sedaj tudi v pritožbi zoper izpodbijano odločbo sicer navaja, da je lastnica parc. št. 612/3 k.o. P. vas sestra I.G., parc. št. 345/3 k.o. P. vas pa B.Š., vendar to iz izpiskov iz zemljiške knjige, ki jih je pridobila tožena stranka, ne izhaja. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da po splošnih načelih SPZ velja publicitetni učinek vpisov in učinek stvarnih pravic, kar pomeni, da se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (1. odstavek 11. člena SPZ). Ker tožnica v tožbi in sedaj tudi v pritožbi zoper izpodbijano sodbo le trdi, da sta lastnika dveh parcel drugi dve osebi, kar pa iz aktualnih podatkov iz zemljiške knjige ne izhaja, tožnica pa s tožbo in sedaj tudi s pritožbo tudi ne dokazuje morebitnega prenosa lastništva glede posamezne nepremičnine, tudi pritožbeno sodišče ne more sprejeti njene navedbe, da se ne more strinjati z ugotovitvijo tožene stranke, da v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči ni navajala resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabila določbo 3. odstavka 20. člena ZBPP.
Na pravilno odločitev tožene stranke tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne more vplivati niti tožničina navedba v tožbi in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da v letu 2004 prejema denarno socialno pomoč. Utemeljeno je stališče sodišča prve stopnje, saj izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da tožena stranka pravilno poudarja v odgovoru na tožbo, da je pri obravnavanju prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožena stranka vezana na ugotavljanje lastnega dohodka prosilca za obdobje šestih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje (1. odstavek 15. člena ZBPP), odločba Centra za socialno delo G., priložena k tožbi, z dne 14.6.2004, pa se nanaša na denarno socialno pomoč v letu 2004. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (1. točka izreka sodbe in sklepa).
Pritožbeno sodišče pa ni odločalo o tožničini ponovni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, saj je že sodišče prve stopnje (2. točka izreka sodbe in sklepa) odločilo, da se tožnico oprosti plačila sodnih taks, kar velja za celoten upravni spor.