Jedro

Pomanjkljivo izpolnitev bianko menice je mogoče sanirati tudi po tem, ko je predložena v plačilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v IV. in V. točki izreka potrdi.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo objektivno spremembo tožbe z dne 24. 7. 2013 (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 190133/2012 z dne 14. 1. 2013 je razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek (II. točka izreka). Zavrglo je zahtevek po nasprotni tožbi, da se zgoraj navedeni sklep o izvršbi razveljavi in da se tožbeni zahtevek zavrne (III. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek po nasprotni tožbi za ugotovitev neveljavnosti obeh menic tožeče stranke z dne 1. 12. 2011, na podlagi katerih tožeča stranka od toženca terja plačilo 2.683,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2012 dalje (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper IV. in V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec. V zvezi s prvo menico navaja, da je sodišče prve stopnje nezakonito omogočilo tožeči stranki njeno dopolnitev oziroma popravo z dopisom valute v času, ko je tožeča stranka na njeni podlagi že vložila predlog za izvršbo in ko je toženec z nasprotno tožbo že uveljavljal njeno neveljavnost. Pri presoji utemeljenosti zahtevka po nasprotni tožbi je nato upoštevalo, da uveljavljani razlog neveljavnosti ni več podan, ker je bila na prvi menici do konca glavne obravnave dodana valuta. Zaradi takšnega arbitrarnega postopanja, ki je preseglo okvir materialnega procesnega vodstva, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, in kršitev pravice do sodnega varstva. Navedeno postopanje krši stroga menična pravila in predstavlja obid zakona v zvezi z zastaranjem. Ni naloga sodišča, da popravlja oziroma dopušča popravo morebitnih napak tožeče stranke. V skladu s strogimi meničnimi pravili je lahko menica bodisi veljavna bodisi neveljavna. Pri tem je pomembna veljavnost v času, ko tožeča stranka na njeni podlagi terja plačilo. Pomanjkljivo izpolnjena menica je neveljavna. V zvezi z drugo menico pritožba vztraja, da je neveljavna. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb, da je druga menica, ki je bila izpolnjena naknadno, neveljavna zaradi kasatorične klavzule, ki jo je tožeča stranka uporabila pri izpolnitvi prve menice. Tožeča stranka ni opredelila, ali druga menica, na podlagi katere vtožuje plačilo terjatve, predstavlja trasirano ali lastno menico, na kar je toženec opozarjal. Govorila je le o bianko menici. Tudi bianko menica mora izpolnjevati stroge menične pogoje in pravila, ki se zahtevajo bodisi za lastno menico ali za trasirano menico. Sodišče prve stopnje je brez trditvene podlage zavzelo stališče, da gre za lastno menico. S tem je prekršilo razpravno načelo in odločilo mimo zahtevka. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo ugovor, da je druga menica neveljavna zaradi kasatorične klavzule in zato, ker je dvojnik prve menice, dvojniki pa pri lastni menici niso dopustni. Pri tem je izhajalo iz napačnega stališča, da druga menica ne predstavlja dvojnika prve menice, da ne gre za dva izvoda iste menice, temveč sta prva in druga menica samostojni menici. Druga menica je dvojnik prve menice. Pri lastni menici ni mogoče delati dvojnikov, zato druga menica ni veljavna. Menica je izdana v več izvodih, če so vsi izvodi menice izvirniki s podpisi meničnega zavezanca in so izdani na podlagi enakega pravnega temelja, pomenijo pa eno menico. V teoriji se ti izvodi obravnavajo kot dvojniki (duplikati) menice, izdaja duplikata pa je dovoljena samo pri trasirani menici, nikakor pa ne pri lastni menici. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari, je napačna tudi stroškovna odločitev. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe ter obenem tudi razveljavitev vseh dejanj, ki jih zajemajo bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z nasprotno tožbo z dne 18. 9. 2014 je toženec (med drugim) postavil zahtevek za ugotovitev neveljavnosti prve in druge menice, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je presodilo, da sta obe menici veljavni. Odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z očitanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka in ne krši pravice do sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Zatrjevano neveljavnost prve menice je toženec utemeljeval z manjkajočo navedbo valute. Takšno dejansko stanje je bilo podano, ko je na podlagi prve menice tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (že pred tem je na njeni podlagi vložila predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, ki je bil pravnomočno zavrnjen) in tudi v času vložitve nasprotne tožbe. Nato je na naroku za glavno obravnavo 8. 7. 2015 sodišče prve stopnje omogočilo tožeči stranki, da na izvirnik prve menice, ki se je nahajal v spisu, dopiše navedbo valute (s čimer je ugodilo njeni zahtevi, podani na prvem naroku za glavno obravnavo 9. 5. 2014). Z zgoraj opisanim postopanjem ni zagrešilo zatrjevanih relativnih (kršitev materialnega procesnega vodstva) in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (kršitev pravice do izjave). Če sodišče prve stopnje ne bi omogočilo tožeči stranki dopolnitve prve menice, tega ne bi mogla storiti, saj se je izvirnik prve menice nahajal v spisu. Tožeča stranka je tudi po presoji pritožbenega sodišča v tistem trenutku še vedno imela pravico do njene dopolnitve oziroma pravilne izpolnitve. Drugačno stališče pritožbe je napačno, saj ne upošteva, da je prvo menico toženec izročil tožeči stranki kot bianko menico.

7. Bianko menica šele s pravilno izpolnitvijo postane prava menica, ki ustvarja menično zavezo. Pomanjkljivo izpolnitev bianko menice je mogoče sanirati tudi po tem, ko je predložena v plačilo (1). S tem, ko je na podlagi prve menice, v kateri ni bila navedena valuta, tožeča stranka vložila predlog za izvršbo (pred tem pa na njeni podlagi neuspešno predlagala zavarovanje s predhodno odredbo), ni izgubila pravice za izpolnitev bianko menice. Prav tako te pravice ni izgubila, ko je toženec vložil nasprotno tožbo zaradi ugotovitve njene neveljavnosti. Z dopustitvijo dopolnitve prve menice, s katero je tožeča stranka sanirala pomanjkljivosti prve izpolnitve bianko menice, sodišče prve stopnje ni obšlo zakonskih določb o zastaranju. V skladu z določbo prvega odstavka 78. člena Zakona o menici (ZM), ki jo je treba uporabiti tudi v obravnavanem primeru, triletni zastaralni rok teče od dospelosti plačila, pri čemer je v prvi menici (pa tudi v drugi menici) kot dospelost plačila, torej čas plačila, naveden datum 3. oktober 2012 (49., 50. in 65. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

8. Sodišče odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede na dejansko stanje, ki je podano ob zaključku glavne obravnave (prvi odstavek 311. člena ZPP). Uveljavljan razlog neveljavnosti (nenavedba valute) prve menice ob zaključku zadnjega naroka za glavno obravnavo ni bil več podan, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti prve menice.

9. Na podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožena stranka kot trasant ostala glavni menični zavezanec, da menici vsebujeta nepogojno obljubo plačila, trasat pa ni naveden, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta tako prva kot druga menica lastni menici. Gre za pravno vprašanje, ki ga je pravilno razrešilo sodišče prve stopnje. Pri ugotavljanju zgoraj navedenih pravno relevantnih dejstev je ostalo v okviru trditvene (in dokazne) podlage, ki sta jo zagotovili pravdni stranki. Trditve o teh dejstvih je zagotovil že toženec (ki je nasprotno tožbo tudi vložil), nekatere pravno relevantne navedbe pa je nato podala tudi tožeča stranka. Zaključek, da gre za lastni menici, ni obremenjen z zatrjevanimi relativnimi in absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka (kršitev razpravnega načela, pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih), ki jih pritožba konkretizira z navedbami, da se tožeča stranka ni opredelila, kakšna je narava druge menice. Gre za pravno presojo, zato tožeča stranka ni bila dolžna posebej pojasniti, za kakšno vrsto menice (lastno ali trasirano) gre.

10. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do navedb toženca, da je druga menica neveljavna, ker je bila izpolnjena po tem, ko je tožeča stranka s kasatorično klavzulo v prvi menici preprečila izdajanje in izpolnjevanje novih menic. Do teh navedb se je opredelilo zlasti v 79. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, iz katere je razvidno, da jim ni sledilo.

11. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da je toženec tožeči stranki 1. 12. 2011 izročil dve bianko menici in jo pooblastil, da ju izpolni. Ob upoštevanju, da menici nista označeni z zaporedno številko oziroma kot prva in druga menica, je zato sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta menici, obe lastni, samostojni (2) (in ne dva izvoda iste menice) ter da druga menica ni dvojnik prve. Zgolj s povzemanjem stališč pravne teorije o tem, kdaj je menica izdana v več izvodih, pritožba ne vzbuja pomislekov v pravilnost teh zaključkov. Na njihovi podlagi sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo tožencu, ki je zatrjevano neveljavnost druge menice utemeljeval z navedbami, ki so povzete v 9. točki obrazložitve predmetne sodbe, pa tudi z navedbami, da predstavlja druga menica dvojnik prve menice, dvojniki pa pri lastnih menicah niso dopustni.

12. Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom po tožbi, toženec pa ni uspel z zahtevkom po nasprotni tožbi, zato je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

13. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Pritožbeno sodišče je odločilo še o pritožbenih stroških (prvi odstavek 165. člena ZPP). Zaradi pritožbenega neuspeha toženec sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj VS RS sodba II Ips 251/2013 z dne 1. 10. 2015, VSL II Cp 1168/2012 z dne 13. 3. 2013. Op. št. (2): Primerjaj Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 349.