Jedro

Tožeča stranka izpodbija dokazno oceno izvedenskega mnenja o premoženju družbe E., ker je bila izvedenka angažirana v predhodnem stečajnem postopku nad tožečo stranko in ne v postopku nad družbo E. Zato tudi ne drži, da naj bi bilo s strani izvedenke potrjeno, kar so v svoj zagovor navajale tožene stranke, in sicer, da je bila E. brez premoženja.

Prvostopenjsko sodišče je ugotovitve izvedenke povzelo iz sklepa o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko St 000 z dne 23. 2. 2010 (priloga C 14). Na ta sklep in izvedensko mnenje, na katerem temelji, se je v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti tožeče stranke že v tožbi sklicevala sama tožeča stranka. Kot izhaja iz sklepa o začetku stečajnega postopka, pa je izvedenka ugotavljala tudi vrednost premoženja tožeče stranke, med drugim tudi izterljivost terjatev, ki jih je tožeča stranka izkazovala v računovodskih izkazih. Posledično je v mnenju morala presojati tudi sposobnost tožnikovih dolžnikov za poravnavo dolgov. V tem okviru pa je izvedenka ugotovila nesposobnost poravnave dolga družbe E. d. o. o. do tožeče stranke, ker ne razpolaga z unovčljivim premoženjem, niti ne opravlja donosne dejavnosti. Pritožnica zato neutemeljeno izpodbija dokaz, na katerega se je v tem postopku v zvezi s svojo insolventnostjo sklicevala sama.

Neutemeljen je zato pritožbeni očitek napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ker navedbe tožene stranke o nezadostnem premoženjskem stanju E. d.o.o. niso izkazane. Tožeča stranka namreč v prvostopenjskem postopku ni navajala, niti izkazala, da je v času sklenitve Dogovora E. imel premoženje za poplačilo njegovih kreditnih obveznosti do tožeče stranke. Neizpodbijanih dejstev pa ni potrebno dokazovati, ker se štejejo za priznana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 35.895,45 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo, ki glasi: "Ugotovi se, da je dogovor, ki sta ga dne 31. 12. 2009 sklenili S. d. d., sedaj v stečaju, matična številka: 000 in E. d. o. o., matična številka: 000, ničen" (I. točka izreka - sklep) in zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem so tožene stranke dolžne plačati tožeči stranki 7.220.666,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2012 dalje do plačila v roku 15 dni pod izvršbo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženim strankam nerazdelno plačati stroške postopka v višini 51.275,99 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka)".

2. Sodbo je v celoti (torej tudi I. točko izreka) s pritožbo izpodbijala tožeča stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti in stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in uveljavljala povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je uveljavljala tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti dogovora, ki sta ga 31. 12. 2009 sklenili tožeča stranka (sedaj v stečaju) in družba E. d. o. o. (v nadaljevanju: Dogovor) in odškodninsko odgovornost prvotožene, drugotožene in tretjetožene stranke kot tedanjih članov uprave tožeče stranke. Na podlagi navedenega Dogovora je namreč tožeča stranka prejela 87.206 lastnih delnic, s tem pa je prenehala njena terjatev do družbe E. d. o. o. iz sklenjenih kreditnih pogodb, ki je na dan 30. 11. 2009 znašala 7.220.666,20 EUR. Za pridobitev lastnih delnic tožeče stranke niso bili izpolnjeni v ZGD-1 taksativno našteti razlogi, prekršena je bila zakonska omejitev pridobitve lastnih delnic (pridobila je lastne delnice, ki so predstavljale 44 % osnovnega kapitala, zakonsko dopusten pa je obseg 10 % osnovnega kapitala). S prirejanjem bilanc so bile oblikovane rezerve za sklad lastnih delnic. Do sklenitve Dogovora je prišlo v času od uvedbe stečajnega postopka do njegovega začetka, ko je tožena stranka že vedela, da gre za ničvredne delnice. S sklenitvijo Dogovora v nasprotju z zakonom, na podlagi katerega je tožeča stranka pridobila ničvredne lastne delnice, obveznost družbe E. d. o. o. iz kreditnih pogodb v znesku 7.220.666,22 EUR pa je do tožeče stranke prenehala, je tožeči stranki zaradi izgube terjatve nastala škoda v navedeni višini. Tožeča stranka, ki je bila že insolventna, je potrebovala likvidna sredstva, ne pa ničvredne lastne delnice in naloga njene uprave je bila, da ta sredstva pridobi ali pa predlaga začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko.

O pritožbi zoper sklep:

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti dogovora, ki sta ga sklenili dne 31. 12. 2009 S. d. d. (sedaj v stečaju) in E. d. o. o. Kadar pa sodišče ugotovi, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe, skladno s prvim odstavkom 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) tožbo zavrže s sklepom in ne s sodbo. Ker pa je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sodbo v celoti, torej tudi zoper tisti del sodbe, ki je po svoji pravni naravi sklep, je pritožbeno sodišče obravnavalo pritožbo tožeče stranke zoper I. točko izreka, kot pritožbo zoper sklep.

7. V pritožbi tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da za ugotovitveno tožbo nima pravnega interesa, da se ugotovi samo obstoj oziroma neobstoj pravnega razmerja, ker ima zoper toženo stranko dajatveni zahtevek, v katerem pa je ugotovitveni že vsebovan. Pritožbeno sodišče zato ni imelo razloga za dvom v pravilnost presoje pogojev za dopustnost ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP.

8. Neutemeljeno pritožbo je zato v tem delu pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo v izpodbijani I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sodbo:

9. Glede na obrambo tožene stranke, da bi škoda tožeči stranki nastala tudi, če Dogovor ne bi bil sklenjen, ker družba E. d. o. o. ni imela drugega premoženja kot delnice tožeče stranke, je prvostopenjsko sodišče po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožeča stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme obstoja vzročne zveze med očitanim dejanjem sklenitve Dogovora in zatrjevano škodo, ni izkazala. Ugotovilo namreč je, da je bil Dogovor z dne 31. 12. 2009, s katerim je prenehala terjatev tožeče stranke do družbe E. d. o. o. iz kreditnih pogodb zaradi pridobitve lastnih delnic sicer škodljiv, ker je bila tožeča stranka v stanju insolventnosti in je potrebovala denarna sredstva. Toda na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zlasti zaslišanja M. S. in J. P., da so edino premoženje družbe E. d. o. o. predstavljale delnice tožeče stranke, ki niso kotirale na borzi in ugotovitev izvedenke v predhodnem stečajnem postopku tožeče stranke, da je bila edina dejavnost družbe E. d. o. o. upravljanje z naložbami, ki ne prinašajo donosov, zato tudi v bodoče ne bi mogla vrniti posojil, ker ni razpolagala z unovčljivim premoženjem, niti opravljala donosne dejavnosti, tožeča stranka pa nasprotnega ni niti zatrjevala niti izkazala, je ugotovilo, da nastala škoda ni v vzročni zvezi s sklenjenim dogovorom in njegovimi posledicami. Drugače povedano: namesto z Dogovorom pridobljene in potrditvah same tožeče stranke ničvredne njene lastne delnice, bi tožeča stranka (brez sklenjenega Dogovora) razpolagala z neizterljivo kreditno terjatvijo do družbe E. 10. Navedeno ugotovitev prvostopenjskega sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. Izpodbija dokazno oceno izvedenskega mnenja o premoženju družbe E., ker je bila izvedenka angažirana v predhodnem stečajnem postopku nad tožečo stranko in ne v postopku nad družbo E. Zato tudi ne drži, da naj bi bilo s strani izvedenke potrjeno, kar so v svoj zagovor navajale tožene stranke, in sicer, da je bila E. brez premoženja.

11. Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe (točka 12 obrazložitve) je prvostopenjsko sodišče ugotovitve izvedenke povzelo iz sklepa o začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko St 000/2008 z dne 23. 2. 2010 (priloga C 14). Na ta sklep in izvedensko mnenje, na katerem temelji, se je v zvezi z ugotavljanjem insolventnosti tožeče stranke že v tožbi sklicevala sama tožeča stranka. Kot izhaja iz sklepa o začetku stečajnega postopka, pa je izvedenka ugotavljala tudi vrednost premoženja tožeče stranke, med drugim tudi izterljivost terjatev, ki jih je tožeča stranka izkazovala v računovodskih izkazih. Posledično je v mnenju morala presojati tudi sposobnost tožnikovih dolžnikov za poravnavo dolgov. V tem okviru pa je izvedenka ugotovila nesposobnost poravnave dolga družbe E. d. o. o. do tožeče stranke, ker ne razpolaga z unovčljivim premoženjem, niti ne opravlja donosne dejavnosti (kar je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče). Pritožnica zato neutemeljeno izpodbija dokaz, na katerega se je v tem postopku v zvezi s svojo insolventnostjo sklicevala sama.

12. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ker navedbe tožene stranke o nezadostnem premoženjskem stanju E. d. o. o. niso izkazane. Tožeča stranka namreč v prvostopenjskem postopku ni navajala, niti izkazala (kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče), da je v času sklenitve Dogovora E. imel premoženje za poplačilo njegovih kreditnih obveznosti do tožeče stranke. Neizpodbijanih dejstev pa ni potrebno dokazovati, ker se skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana.

13. Tožeča stranka zato ne more uspeti s pritožbenim očitkom neizčrpanega dokaznega postopka, ker sodišče ni izvajalo dokaza z izvedencem ekonomske stroke, ki je bil za izkazovanje vzročne zveze odločilen. Tožeča stranka je predlagala dokaz z izvedencem ekonomske stroke le glede vprašanja (ne)ustreznosti računovodskega izkazovanja njenih sredstev, upoštevaje vrednost nepremičnin, možnosti oblikovanja rezerv za pridobivanje lastnih delnic oziroma učinka izročitve lastnih delnic na stečajno maso (list. št. 43), preizkusa mnenja o oceni vrednosti lastniškega kapitala S. d. d. na dan 30. 11. 2009 (list. št. 58), skratka glede ustreznosti knjiženj in izpeljave posla z lastnimi delnicami (list. št. 59) ter preveritve vrednosti delnic ob njihovi izročitvi (list. št. 74). Vse navedeno pa se nanaša na vprašanje zakonitosti izvedbe pridobitve lastnih delnic tožeče stranke in ne na vprašanje zmožnosti družbe E. za poplačilo njenih kreditnih obveznosti do tožeče stranke. Pritožbeni očitek o nasprotujočih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča s stanjem spisa se tako izkažejo kot neutemeljene.

14. Prvostopenjsko sodišče se do vprašanja protipravnosti ravnanja toženih strank v izpodbijani sodbi izrecno ni opredeljevalo (točka 13 obrazložitve sodbe), zato so drugačne pritožbene trditve protispisne.

15. Za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke pa so odločilne okoliščine v času, ko je prišlo do odločitve uprave o sklenitvi Dogovora, s katerim naj bi tožeča stranka utrpela škodo. Zato s pritožbenim sklicevanjem na poslovne izkaze družbe E. v letu 2011 in 2012 tožeča stranka ne more uspeti. Pritožbeni očitek o materialnopravno neovrednoteni oziroma nepresojani trditvi tožeče stranke, da so edino toženci lahko hkrati vplivali na odločanje E. kot lastnika, ki je dvakratno obremenil tožečo stranko (enkrat pri obremenitvi s kreditom ter še pri nevrnitvi kredita) pa je ostal presplošen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti. Pritožnik namreč v prvostopenjskem postopku ni navedel, kdaj je do kreditiranja družbe E. sploh prišlo in v kakšni funkciji pri tožeči stranki bi lahko toženci vplivali na njene odločitve o sklepanju kreditnih pogodb. Odločitve o sklepanju tovrstnih pravnih poslov namreč sprejema uprava družbe in ne njeni lastniki.

16. Nekonkretiziran in zato nepreizkusljiv pa je tudi pritožbeni očitek o notranjih nasprotjih v razlogih izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ga zato ne more obravnavati.

17. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste pritožbene trditve, ki so bile odločilne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe(prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Ker so se izrecno uveljavljani relevantni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka in sicer nagrado za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT v zvezi s tar. št. 1200 ZOdvT 29.402,50 EUR, poštne in telekomunikacijske stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, upoštevaje 22 % DDV, skupno 35.895,45 EUR. Od navedenih stroškov gredo toženi stranki v primeru zamude po poteku paricijskega roka tudi zakonske zamudne obresti.