Jedro

V izvršilnem postopku so pogoji za upoštevanje litispendence poleg istovetnosti strank tudi istovetnost zahtevka, istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev in istovetnost predmetov. V pravdnem postopku je namen prepovedi litispendence v tem, da se prepreči, da bi upnik za terjatev, ki temelji na isti dejanski podlagi, zoper iste osebe pridobil več izvršilnih naslovov (oziroma, da bi prišlo do dvakratne odločitve o isti stvari), vendar pa ta možnost v dejanskih sodnih postopkih ni povsem izključena, zlasti, če stranke v postopkih, iz katerih izvršilni naslovi izvirajo, litispendence ne uveljavljajo. V danem primeru do takšne napake v pravdnem postopku ni prišlo, tudi če bi, pa je izvršilno sodišče vezano na (vsak) izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in ga mora izvršiti tako, kot se glasi, ne da bi ob tem imelo pristojnost ugotavljati ali preverjati dejansko podlago in resničnost prisojene terjatve ter ali je bila terjatev upniku morebiti prisojena že s kakim drugim izvršilnim naslovom in s sklicevanjem na litispendenco takšno nepravilnost sanirati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih II. in III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o izvršbi glede označbe izvršilnega naslova (I. točka izreka), ugodilo ugovoru dolžnikov M. in I. S., sklep o izvršbi zoper navedena dolžnika razveljavilo in predlog upnika za izvršbo v tem delu zavrglo (II. točka izreka), sklenilo, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor (III. točka izreka), zavrglo predlog dolžnikov za odlog izvršbe (IV. točka izreka) in sklenilo, da dolžnika sama nosita svoje stroške predloga za odlog izvršbe (V. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da je v izvršilnem postopku litispendenca lahko podana le, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom in na istem predmetu izvršbe, kar pa v danem primeru nikakor ni podano. Sodišče o predmetih izvršbe v danem primeru niti ne govori. Kot ugotavlja sodišče, ne gre niti za isto terjatev, saj v zadevi In 2003/897 upnik uveljavlja znesek 2.700,197,80 SIT s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini TOM + 50% letno od 19. 2. 1997 do plačila, v tej zadevi pa kapitalizirano terjatev v znesku 2.700.197,80 SIT z zamudnimi obrestmi v višini R+50% od 26. 4. 1996 dalje. V tej zadevi rubež premičnin niti še ni bil opravljen, Sodišče si tudi prihaja samo s seboj v nasprotje, ko po eni strani trdi, da je podana litispendenca, po drugi strani pa navaja, da se navedena postopka vodita na različnih podlagah. Ob ugotovitvi sodišča, da gre za dva različna zahtevka, ta ugotovitev ne more biti skladna z zaključki sodišča o litispendenci. Glede na to pa je napačna tudi odločitev sodišča o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo sta dolžnika odgovorila in navedla, da je za isti znesek in po istem izvršilnem naslovu tekla tudi izvršba opr. št. In 897/2003 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, vendar je bila ta s sklepom ustavljena. Sodišče je storilo pravilno, ko ni postavilo novega izvršitelja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je ugovoru dolžnikov ugodilo, saj je iz obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. 3 Pg 311/02, ki je v tej zadevi izvršilni naslov, razbralo, da odločitev temelji na sporazumu o obstoju terjatve R 221/95 z dne 3. 8. 1995, sklenjenem na naroku pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem med upnikom in izbrisano družbo Y. k.d., ki v odnosu do dolžnikov ne predstavlja izvršilnega naslova. Kljub temu je tudi na podlagi tega sporazuma upnik predlagal izvršbo zoper ista dolžnika v zadevi In 03/897 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, in sicer na podlagi pravnega nasledstva po pokojnem D. S., čeprav sporazum tudi do D. S. ni predstavljal izvršilnega naslova. Iz navedenega po mnenju sodišča prve stopnje izhaja, da se oba postopka vodita za izterjavo iste terjatve zoper isti stranki, zoper drugo dolžnico pa tudi z istimi izvršilnimi sredstvi. Upnik bi predlog za izvršbo lahko vložil le na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. 3 Pg 311/02, a je kljub temu že prej neutemeljeno vložil predlog za izvršbo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, zato je upniku odvzeta možnost, da za izterjavo iste terjatve zoper ista dolžnika hkrati predlaga izvršbo na katerikoli drugi pravni podlagi. Ker je sodišče o ugovoru odločilo že na podlagi navedenih ugotovitev, drugih predlaganih dokazov v smeri zatrjevanega poplačila predmetne terjatve ni izvedlo. Ker je ugovoru dolžnikov ugodilo, pa je sklenilo še, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor, saj odgovor ni bil potreben. Višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje ter razloge zanjo ocenjuje za napačne.

7. V izvršilnem postopku so pogoji za upoštevanje litispendence poleg istovetnosti strank tudi istovetnost zahtevka, istovetnost predlaganih izvršilnih sredstev in istovetnost predmetov. Izvršbo sodišče dovoli (med drugim) na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), ki mora biti tudi naveden v predlogu za izvršbo (40. člen ZIZ). V pravdnem postopku je namen določbe 189. člena ZPP v tem, da se prepreči, da bi upnik za terjatev, ki temelji na isti dejanski podlagi, zoper iste osebe pridobil več izvršilnih naslovov (oziroma, da bi prišlo do dvakratne odločitve o isti stvari), vendar pa ta možnost v dejanskih sodnih postopkih ni povsem izključena, zlasti, če stranke v postopkih, iz katerih izvršilni naslovi izvirajo, litispendence ne uveljavljajo. V danem primeru do takšne napake v pravdnem postopku ni prišlo, tudi če bi, pa je izvršilno sodišče vezano na (vsak) izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete) in ga mora izvršiti tako, kot se glasi, ne da bi ob tem imelo pristojnost ugotavljati ali preverjati dejansko podlago in resničnost prisojene terjatve ter ali je bila terjatev upniku morebiti prisojena že s kakim drugim izvršilnim naslovom in s sklicevanjem na litispendenco takšno nepravilnost sanirati.

8. Upnik je predmetno izvršbo predlagal na drugi podlagi, kot v zadevi In 03/897 Okrajnega sodišča v Ljubljani (kar je sicer ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), zato ni mogoče govoriti o istovetnosti zahtevkov v danih izvršilnih postopkih. Litispendenca bi lahko bila podana le, če bi upnik v obeh zadevah zoper dolžnika predlagal izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova (pa tudi z istimi sredstvi in predmeti izvršbe). Dejstvo, da naj bi upnik zoper dolžnika dejansko razpolagal le z enim izvršilnim naslovom, na to nima vpliva – četudi izvršilna zadeva In 03/897 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče na podlagi izvršilnega naslova, ki ne zavezuje dolžnikov, je s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi v omenjeni zadevi podana situacija, kot da bi upnik zoper njiju razpolagal s še enim, drugim izvršilnim naslovom. Potrditev sprejete odločitve sodišča prve stopnje v tej zadevi pa bi pomenila ustavitev postopka, v katerem upnik dejansko izterjuje terjatev na podlagi edinega izvršilnega naslova, s katerim razpolaga zoper dolžnika. Ob ugotovitvi sodišča in nespornem dejstvu, da postopka pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem in pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekata na podlagi različnih izvršilnih naslovov, je sodišče prve stopnje že iz tega razloga napačno ocenilo, da je v razmerju med navedenim postopkoma podana litispendenca.

9. Glede na navedeno se pritožba upnika izkaže za utemeljeno, ob dejstvu, da sodišče ni odločalo o vseh ugovornih navedbah dolžnikov (v zvezi z zatrjevanimi plačili, na podlagi katerih naj bi bila upnikova terjatev v celoti poplačana), česar višje sodišče ne more storiti kot prvo, pa je bilo glede na navedeno treba pritožbi ugoditi ter sklep v izpodbijani II. ter posledično, ker odločitev o stroških temelji na tem, da je sodišču ugovoru dolžnikov ugodilo, tudi III. točki izreka, razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku naj sodišče ob upoštevanju navedenega izhodišča ponovno odloči o ugovoru, pri čemer višje sodišče opozarja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvršilni naslov v dani zadevi dolžnikoma nerazdelno nalaga plačilo obveznosti, saj to iz izreka sodbe ne izhaja. Pri odločitvi o ugovoru bo sodišče prve stopnje tako moralo upoštevati, da je obveznost deljena in da upnik zoper posameznega dolžnika razpolaga z izvršilnim naslovom le za del obveznosti. Prav tako naj sodišče prve stopnje pri odločitvi o ugovoru upošteva pravilo ne ultra alterum tantum.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za novo odločbo.