Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
23. april 1996
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.d. K., ki jo zastopa J.L., odvetnica v K. na seji senata dne 23.4.1996
Ustavna pritožba družbe A., d.d. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr,. št. III Ips 14/95 z dne 2.12.1995 se ne sprejme.
1.Ustavni pritožnik izpodbija sodbo, s katero ga je Vrhovno sodišče v revizijskem postopku, ko je po uradni dolžnosti preizkušalo, ali je v prvostopnih sodbah materialno pravo pravilno uporabljeno, spoznalo za pasivno legitimiranega v pravdni zadevi in zato ugodilo tožbenemu zahtevku zoper njega.
2.Ustavna pritožba zatrjuje predvsem, da je Vrhovno sodišče izrabilo svoje pristojnosti iz Zakona o pravdnem postopku za to, da je razsodilo v škodo finančno močnejšega, s tem pa da je pritožniku kršilo pravico do enakosti (14. člen Ustave) glede na osebne okoliščine, v tem primeru na razliko v finančni moči strank; sodba da greši tudi zoper načela pravne države (2. člen Ustave) in zoper ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave).
3.Ustavni pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje Vrhovnemu sodišču, do svoje odločitve pa zadrži izvršitev izpodbijane sodbe.
4.Ustavno sodišče ni še ena stopnja rednega sodnega postopka, da bi presojalo, ali je sodišče v pravnomočni - v obravnavanem primeru revizijski - sodbi prav uprabilo materialno pravo; sodbo lahko preizkusi le s stališča zatrjevane kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine.
5.Trditev, da je sodišče z izpodbijano sodbo zagrešilo diskriminacijo, ker da je ugodilo zahtevku zoper ustavnega pritožnika zato, ker je le-ta finančno močnejši, ne pa zato, da bi bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, je očitno neutemeljena. Očitno neutemeljen je tudi pavšalni očitek o kršitvi načel pravne države in o kršitvi pravice do lastnine; dejstvo, da se je pravda končala v breme pritožnikovega premoženja, še nikakor ne pomeni kršitve te ustavne pravice.
6.Kadar očitno ne gre za zatrjevano kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin s posameznim aktom, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme. Prav to se je izkazalo v obravnavanem primeru.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senatamag. Janez Snoj