Jedro

Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.

Pritožbeno stališče, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 481. člena ZGD-1 lex specialis do splošnih določb ZFPPIPP, je ob povedanem zmotno, pritožbeni očitki v tej smeri pa neutemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor pritožnice A., d. o. o (v nadaljevanju A.), z dne 9. 6. 2022 (red. št. 550) zoper sklep z dne 25. 5. 2022 (red. št. 543) zavrnilo kot neutemeljen.

2. Upnica A. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep ter sklep z dne 25. 5. 2022 razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo: - da je 25. 5. 2022 izdalo sklep o izročitvi poslovnega deleža v višini 0,5252 % v družbi A. v korist kupovalke B. B.; - da je upnica A. vložila pravočasen ugovor zoper sklep o izročitvi poslovnega deleža, v katerem je navedla, da pri prodaji ni bilo upoštevano predkupno upravičenje družbenikov ter da ni bilo soglasja ostalih družbenikov za prodajo; - da je upravitelj na vse predkupne upravičence, med drugim tudi na upnico, ki je imetnica lastnega poslovnega deleža, naslovil dopis z dne 3. 3. 2022, v katerem je predkupne upravičence pozval k uveljavitvi predkupne pravice, in mu priložil prodajno pogodbo.

Ugotovilo je, da navedeni dopis vsebuje vse elemente, ki jih zahteva 347. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter da iz seznama poštnih pošiljk, ki se nahaja v sodnem spisu pod redno številko 540, izhaja, da je bila pritožnica (ki se nahaja pod zap. št. 48 seznama) naslovljenka navedenega dopisa. Sodišče prve stopnje se je strinjalo s pojasnilom upravitelja, da pogodbenih omejitev (v obravnavanem primeru družbene pogodbe stečajnega dolžnika) pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika. In ker nihče od predkupnih upravičencev predkupne pravice v danem roku ni uveljavil, je ugovor A. zoper sklep o izročitvi poslovnega deleža v korist kupovalke B. B. zavrnilo.

6. Pritožnica trdi, da ni vedela niti doslej niso vedeli družbeniki, kdo je interesent za nakup poslovnega deleža in kdo je morebitni novi družbenik. Navaja, da je za odsvojitev poslovnega deleža tretjim osebam na podlagi 10. točke družbene pogodbe A. potrebno pridobiti soglasje skupščine, kar naj bi pomenilo, da gre za popolnoma zaprto družbo in da navedenega pravila ni mogoče obiti. Pritožnica pojasnjuje, kakšne so temeljne značilnosti kapitalskih družb ter poudarja, da medsebojna razmerja družbenikov temeljijo na njihovi tesni povezanosti, medsebojnem zaupanju in prepovedi konkurenčnega delovanja, ki se kaže v načelu zvestobe družbi, privrženosti družbi ter da zaprta družba z zagotavljanjem soglasja k prenosu poslovnega deleža sledi cilju onemogočiti vstop družbenikov, ki bi bili lahko za družbo škodljivi. V konkretnem primeru pa je kupovalka B. B. oseba, ki opravlja konkurenčno dejavnost družbi A., saj je družbenica družbe C., proizvodnja in trgovsko podjetje d. o. o., ki opravlja najmanj tri enake dejavnosti, kot jih opravlja družba A. Pritožnica upravitelju očita, da ni pridobil soglasja družbenikov za prodajo poslovnega deleža navedeni kupovalki.

7. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je z vprašanjem, ali je pogodbene omejitve pravice razpolaganja s poslovnim deležem mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika ukvarjalo v zadevi III Ips 62/2002 z dne 14. 11. 2002. Izpostavilo je, da teorija navaja, da je soglasje za prodajo poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, skrajna meja, do katere lahko gre omejevanje prostega prometa s poslovnimi deleži, zato dometa takšne omejitve ni mogoče široko razlagati ter da je treba upoštevati, da interes družbenikov, da se poslovni deleži ne odtujijo izven njihovega kroga, v veliki meri ščiti že zakonsko določena predkupna pravica družbenikov. Poudarilo je, da je v primeru prodaje poslovnega deleža enega od družbenikov v stečaju treba upoštevati tudi interese stečajnih upnikov ter da je pri tehtanju interesa družbenikov, da se, če želijo preprečiti vstop novega družbenika, pripravijo na vračilo deleža oziroma prenehanje družbe na eni strani, in interesa stečajnih upnikov, da pridejo do čimprejšnjega poplačila svojih terjatev na drugi strani, treba ob odsotnosti drugačne zakonske ureditve dati prednost interesom slednjih. Zato je zaključilo, da pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.1

8. Z zgoraj povzetim stališčem Vrhovnega sodišča RS se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se mu pridružuje. Pritožbeno stališče, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) lex specialis do splošnih določb ZFPPIPP, je ob povedanem zmotno, pritožbeni očitki v tej smeri pa neutemeljeni.

9. Pritožnica med drugim trdi, da je bil poziv k uveljavitvi predkupne pravice z dne 3. 3. 2022 preozek, ker upravitelj v obvestilu ni navedel, kdo je novi družbenik.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upravitelj v navedenem pozivu tega sicer res ni navedel, da pa družbenikom ni bilo onemogočeno, da se s tem seznanijo, tako da očitana kršitev, četudi bi bila podana, na pravilnost odločitve ni vplivala. Po navedbah upravitelja pa je bilo zakonitemu zastopniku pritožnice, ko ga je ta poklical po telefonu, tudi pojasnjeno, da je kupovalka B. B. 11. Trditve pritožnice, da je kupovalka B. B. oseba, ki opravlja konkurenčno dejavnost družbi A., so pritožbene novote, saj pritožnica navedenega v ugovoru zoper sklep o izročitvi poslovnega deleža B. B. ni navedla, ne pove pa, zakaj tega ni mogla storiti brez svoje krivde. Zato se pritožbeno sodišče do njih ne bo opredeljevalo.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Takšno stališče je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi VSL sodba I Cpg 649/2019 z dne 21. 4. 2020.