Jedro

Če sodišče v nepravdnem postopku lahko obravnava tudi nepravočasno pritožbo (33. čl. ZNP), se lahko ob smiselni uporabi teh določb in zgolj kot izjema upošteva tudi pritožba, za katero je odvetnik, postavljen na podlagi odločbe Bpp, predložil pooblastilo prepozno.

Izrek

Pritožbi zoper sklep z dne 14.7.2010 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Pritožbo zoper sklep z dne 7.5.2010 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7. 5. 2010 odločilo, da se nasprotnemu udeležencu S. B., rojenemu 3. 5. 1929, delno odvzame poslovna sposobnost, da mu je Center za socialno delo dolžan postaviti skrbnika, in da se pri zemljiški knjigi pri nepremičninah, last S. B. zaznamuje dejstvo, da mu je delno odvzeta poslovna sposobnost. Sodišče prve stopnje je ta sklep vročilo centru za socialno delo in pa M. C., ki je bila nasprotnemu udeležencu postavljena kot začasna skrbnica. Iz podatkov v spisu pa tudi izhaja, da je sodišče vročalo sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu preko centra za socialno delo, ki je sklep sprejel 7. 6. 2010. Proti sklepu o odvzemu poslovne sposobnosti se je pritožil nasprotni udeleženec po pooblaščencu, ki ga je sprejel na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči, pritožbo pa je vložil priporočeno po pošti 21. 6. 2010, torej pravočasno, v pritožbenem roku. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. ZPP. K pritožbi je predložil odločbo o brezplačni pravni pomoči št. 1164/2010, pooblastila pa ni predložil oz. ga je predložil naknadno.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 7. 2010 pritožbo, ki je bila vložena po odvetniku J. G. 21. 6. 2010 zavrglo. Pri tem se je oprlo na določbo V. odst. 98. čl. ZPP in pritožbo zavrglo iz razlogov, ker vlogi ni bilo predloženo pooblastilo.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec in sicer njegov pooblaščenec, ki mu je bilo pooblastilo dano na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. Sodišču očita, da je spregledalo, da je bil kot pooblaščenec postavljen z odločbo BPP in da v tako kratkem roku ni našel nasprotnega udeleženca, da bi mu ta podpisal pooblastilo. Že iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta poslovna sposobnost tudi iz razlogov, ker bega. Meni tudi, da zadošča odločba o brezplačni pravni pomoči in da posebnega pooblastila stranke ni potrebno priložiti. Zato predlaga, da se sklep razveljavi.

Ta pritožba je utemeljena.

Napačno je sicer stališče pooblaščena, da v primeru, ko je stranki z odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč pooblaščencu ni potrebno priložiti pooblastila. Odločba o BPP predstavlja le nalog odvetniku, da opravi tisto delo, ki je določeno v odločbi ter način plačila storitve, ne nadomešča pa pooblastila. Pooblastilno razmerje daje odvetniku upravičenje, da zastopa stranko v postopku. Odvetnik je dolžan po 98. čl. ZPP predložiti ali izkazati pooblastilo. Takšna je tudi enotna sodna praksa. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Sklep pa je bilo potrebno razveljaviti iz drugih razlogov. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) nekoliko drugače in širše obravnava določene procesne predpostavke, še posebno pa je to pri postopkih, ki se lahko vodijo po uradni dolžnosti, kot je konkretni postopek. Tako lahko po III. odst. 33. čl. ZNP sodišče iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku roka, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo.

Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti ureja ZNP v poglavju postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. Gre za postopek, ki se, navkljub predlagatelju CSD, lahko vodi tudi po uradni dolžnosti, sodišče pa se mora v teh postopkih še posebej prizadevati, da se zaščitijo interesi oseb, ki sami zase niso sposobni poskrbeti dovolj kvalitetno za svoje pravice. Če torej sodišče prve stopnje lahko v skladu z določbo 33. čl. ZNP, upošteva prepozno pritožbo, se ob smiselni uporabi teh določb in naravi tega postopka zgolj kot izjema, lahko obravnava tudi sicer pravočasna pritožba, za katero pa je pooblastilo predloženo prepozno. Pritožbeno sodišče pa tudi meni, da z obravnavanjem takšne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih, v tem primeru CSD kot predlagatelja, saj gre za organ, ki je prav tako dolžan skrbeti za pravice osebe, ki so drugačne. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo III. odst. 33. čl. ZNP štelo, da je pritožba dovoljena in pravočasna, zato je bilo potrebno sklep o zavrženju pritožbe razveljaviti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče tudi obravnavalo pritožbo nasprotnega udeleženca, saj je sodišče opravilo pritožbeni postopek.

Pritožbeni očitek o tem, da je sodišče prekršilo določbe ZNP, ker nasprotnega udeleženca ni zaslišalo, ni utemeljen. Ne gre za kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. 47. čl. ZNP določa, da sodišče osebo, ki naj ji odvzame poslovno sposobnost zasliši, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Smisel te določbe je v tem, da si sodnik, ki odloča, ustvari neposredni vtis o tej osebi, vendar pa sodišče s tem, ko osebe ne zasliši, ne poseže v njeno pravico do izjave in ne krši načela kontradiktornosti postopka. Sodišče je opravilo narok, na katerem je bil neposredno vabljen tudi nasprotni udeleženec in na katerem je zaslišalo izvedenko ter začasno skrbnico. Nasprotni udeleženec je vabilo na narok sprejel, vendar na narok ni prišel, sodišče pa ni imelo razlogov za to, da bi ga prisililo, da pride na narok in da ga tudi zasliši. Zato je sodišče pravilno izvedlo ostale dokaze, na podlagi mnenja izvedenke pa prepričljivo in korektno obrazložilo, zakaj ni zaslišalo nasprotnega udeleženca.

Pritožbeni očitki o tem, da je podana kršitev postopka tudi zato, ker je bila za začasno skrbnico postavljena delavka CSD in da je zato podano navzkrižje interesov, ne drži. Zgolj dejstvo, da je začasna skrbnica zaposlena pri CSD, ki je v tem primeru predlagatelj, še ne pomeni, da le-ta ne bo zastopala interesov varovanca. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti mora sodišče po uradni dolžnosti varovati koristi prizadete osebe, enako pa tudi ostali udeleženci – omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti v konkretnem primeru ne pomenita grobega posega v človekove pravice, ampak gre za ukrep varstva osebe, ki ni popolnoma sposobna skrbeti zase. V konkretnem primeru ni šlo za navzkrižje interesov, ampak za varovanje pravic in življenja, kar je sodišče prve stopnje v postopku tudi obrazložilo. Izvedenka je po vpogledu zdravstvene dokumentacije S. B. povedala, da je pri njemu zaznati psihoorgansko spremenjenost, zaradi katere ima motnje spomina, koncentracije in pozornosti. Bistveno pa je to, da je izvedenka povedala, da ima moten občutek za vsakodnevne aktivnosti, kot so umivanje, prehrana, spanje, preoblačenje, da se še vedno vozi s kolesom, čeprav s tem ogroža svoje zdravje in življenje. Da S. B. vendarle rabi kontrolo nekoga v različnih situacijah, je sodišče ugotovilo tudi iz izpovedbe začasne skrbnice, ki je povedala, da je prišel k njej v center tudi popolnoma dehidriran in lačen.

Sodišče prve stopnje je ocenilo vse dokaze, se pravilno oprlo na mnenje izvedenke in pravilno zaključilo, da je potreben delni odvzem poslovne sposobnosti. Tako je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo, določbe čl. 44 do 56 ZNP, pritožbeno sodišče absolutno bistvenih kršitev določb postopka ni našlo, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti (ZPP čl.353).