Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 536/96

ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.536.96 Civilni oddelek

obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik denarna kazen
Vrhovno sodišče
20. februar 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker šteje sklep vzpostavitev prejšnjega stanja kot nadomestno dejanje, zagrožena kazen ne more biti sredstvo, s katerim bi bilo mogoče dolžnico prisiliti v izpolnitev obveznosti. Zagrožena denarna kazen je torej lahko le sredstvo za preprečevanje ponovnih motilnih dejanj.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi. Sklep sodišča druge stopnje in sklepa sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu o izreku denarne kazni, povišane denarne kazni in o izterjavi denarne kazni (točka 3., točka II. in tisti del točke III., ki se nanaša na izterjavo denarne kazni sklepa prve stopnje z dne 22.11.1995 v zvezi s sklepom z dne 6.11.1995 ter v tem delu sklep druge stopnje) se razveljavijo in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje zaradi ponovne odločitve o tem delu ugovora zoper izvršilno dovolilo. Stroški odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnice in na podlagi sklepa o motenju posesti Temeljnega sodišča v N., enote v N. opr.št. P 129/94 z dne 15.12.1994 (pravilno 15.11.1994) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v L. opr. št. P 125/94 (pravilno II Cp 16/95) z dne 28.3.1995 dovolilo izvršbo za vzpostavitev prejšnjega stanja v stanovanju N. s pooblastitvijo upnika, da na stroške dolžnice zamenja ključavnico na vhodnih vratih tega stanovanja, z izrekom povišane denarne kazni 90.000,00 SIT, če dolžnica ne bo opustila poseganja v upnikovo posest ter z rubežem dolžničinih osebnih dohodkov zaradi izterjave izrečene denarne kazni 45.000,00 SIT ter pravdnih in izvršilnih stroškov.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi dolžnice zoper oba prvostopna sklepa in ju potrdilo.

Zoper navedene sklepe, kolikor je bilo z njimi odločeno o denarni kazni 45.000,00 SIT in o izreku povišane denarne kazni 90.000,00 SIT, vlaga Državno tožilstvo Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja bistveno kršitev določb izvršilnega postopka in sicer 16. in 225.čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljnjem ZIP) ter zmotne uporabe materialnega prava (79.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljnjem ZTLR). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov v navedenem obsegu. Navaja, da je bila izvršba denarne kazni 45.000,00 SIT dovoljena v nasprotju s 16.čl. ZIP. Po 79.čl. ZTLR se lahko zagrozi z denarno kaznijo le za primere nadaljnjih motenj posesti, ne pa za primer, ko se tožencu nalaga vzpostavitev prejšnjega stanja. Upnik ne zatrjuje, da je dolžnica storila novo motilno dejanje, zato pogoji za izterjavo denarne kazni niso izpolnjeni. Izrek povišane kazni 90.000,00 SIT pa je v nasprotju z določbo 225.čl. ZIP. V skladu z 224.čl. ZIP je bila namreč upniku dana možnost, da sam zamenja ključavnico. Torej ne gre za dejanje, ki bi ga mogla opraviti le dolžnica.

V odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti upnik utemeljuje svoje stališče s trditvijo, da je dolžnica že z neizpolnitvijo obveznosti, da vzpostavi prejšnje stanje, storila nadaljnje motenje. S tem so izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni. Predlaga, da vrhovno sodišče zavrne zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pravdno sodišče je s sklepom opr.št. P 125/94 z dne 15.11.1994 ugotovilo, da je dolžnica (tam toženka) motila upnika (tam tožnika) v njegovi zadnji mirni posesti stanovanja s tem, da je zamenjala ključavnico na vhodnih vratih. Toženki je naložilo, da vzpostavi prejšnje stanje tako, da na vhodna vrata namesti staro ključavnico ali izroči tožniku nove ključe zamenjane ključavnice v 8 dneh, sicer lahko ključavnico zamenja tožnik sam na toženkine stroške. Toženki je naložilo, da mora v bodoče opustiti vsakršno poseganje v tožnikovo soposest ter ji zagrozilo z denarno kaznijo v znesku 45.000,00 SIT, če ne bo opustila poseganja v tožnikovo soposest stanovanja. Ta sklep je postal pravnomočen in predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega so bili v izvršilnem postopku izdani sklepi, ki jih Državno tožilstvo izpodbija z zahtevo za varstvo zakonitosti. Po izvršilnem naslovu je tožnik pooblaščen, da sam na stroške toženke vzpostavi prejšnje stanje. To pomeni, da gre za nadomestno dejanje v smislu 224.čl. ZIP. Denarna kazen je bila toženki zagrožena za primer ponovne motitve. Izrek pod tč. 4. sklepa, ki se dobesedno glasi: "Toženi stranki se zagrozi z denarno kaznijo v znesku 45.000,00 SIT v kolikor ne bo opustila s poseganji v dolžnikovo soposest stanovanja.", se nanaša na prejšnjo točko izreka, ki prepoveduje toženki bodoče ponovno poseganje v soposest in torej ne gre za kazen po 225.čl. ZIP, ki pomeni sredstvo za dosego nenadomestnih dejanj. Zato je utemeljeno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je treba zagroženo kazen razumeti v smislu 79.čl. ZTLR, torej kot zapretitev sankcije v primeru ponovnega motenja. Tega pa upnik ne zatrjuje. Svoj predlog utemeljuje s stališčem, da neizvršitev vzpostavitve prejšnjega stanja po motenjskem sklepu sama po sebi pomeni opustitev izpolnitve obveznosti, kar je po njegovem mnenju ravnanje zoper motenjski sklep in torej podlaga za izrek zagrožene kazni. Vendar to stališče ni pravilno. V obravnavanem primeru zagrožena kazen ni sredstvo za dosego nenadomestnega dejanja, ker sklep v tč. 2 izreka pooblašča upnika, da na stroške dolžnice sam vzpostavi prejšnje stanje. Ker šteje sklep vzpostavitev prejšnjega stanja kot nadomestno dejanje, zagrožena kazen ne more biti sredstvo, s katerim bi bilo mogoče dolžnico prisiliti v izpolnitev obveznosti. Zagrožena denarna kazen je torej lahko le sredstvo za preprečevanje ponovnih motilnih dejanj. Na to kaže tudi zaporedje izrekov: po tč. 3 je določena obveznost opustitve bodočih motilnih dejanj, pod tč. 4 pa grožnja z denarno kaznijo v primeru kršitve te obveznosti, torej če bi dolžnica ponovno storila motilno dejanje. Pri takem stanju stvari, ko upnik ne zatrjuje ponovnega motitvenega dejanja, sklep o motenju posesti ni izvršilni naslov za izvršitev zagrožene kazni (16.čl. ZIP). Ker gre za nadomestno dejanje, v 225.čl. ZIP ni podlage za izrek povišane denarne kazni. Zaradi nespoštovanja izreka o vzpostavitvi prejšnjega stanja pa tudi ni mogoče izreči denarne kazni, zapretene za primer ponovnega motenja posesti.

V tem delu bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o ugovoru zoper izvršilno dovolilo. Do napačne odločitve je prišlo zaradi kršitve določb izvršilnega postopka (16. in 225.čl. ZIP). Odločitev vrhovnega sodišča temelji na prvem odst. 394. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14.čl. ZIP.

Sklep o stroških postopka temelji na 3. odst. 166.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14.čl. ZIP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia