Jedro

Zavrnitev delegacijskega predloga, čeprav je ena od strank zaposlena na krajevno pristojnem sodišču.

Izrek

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je na Okrajno sodišče v Trebnjem naslovila tožbo proti toženi stranki zaradi plačila zneska 500.000 SIT. To sodišče je po določbah ZPP stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi.

V odgovoru na tožbo pa je toženka podala predlog na delegacijo, torej na prenos stvarne pristojnosti na drugo krajevno pristojno sodišče po določbi 67. člena ZPP. Tožnik je dolgoletni uslužbenec Okrajnega sodišča v Trebnjem in je v dobrih odnosih tudi s sodnico, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje. Podan je dvom v objektivnost in nepristranskost sojenja.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče RS tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru tožena stranka utemeljuje svoj predlog z dejstvom, da je tožnik zaposlen pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Vendar pa je sodnica, ki ji je zadeva dodeljena v reševanje, z izjavo z dne 3.5.2006 pojasnila, da je tožnik sicer zaposlen pri Okrajnem sodišču ... na delovnem mestu vratar - varnostnik, da pa njun korekten službeni odnos ne dosega niti dobrega poznanstva. Ob takšni izjavi predloga tožeče stranke za prenos pristojnosti ni mogoče utemeljevati z obstojem tehtnih razlogov v skladu z določbo 67. člena ZPP. Okoliščina, da razpravljajoči sodnik stranko postopka pozna, sama po sebi, ob izostanku konkretnih okoliščin, še ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost sojenja. Po določbi 2. člena Zakona o sodniški službi mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.