Jedro

Bistven element opcijske pogodbe je na eni strani določitev opcije, hkrati pa mora opcijska pogodba natančno določiti vsebino glavne pogodbe, ki bo sklenjena, če bo opcijski upravičenec izkoristil svojo možnost in podal opcijsko izjavo. Problem obličnosti opcijske pogodbe je zato povezan s pravno naravo opcije in predvsem z obličnostnimi zahtevami, ki veljajo za glavno pogodbo. Zato se obličnostna ustreznost pri opcijskih pogodbah ugotavlja s presojo, ali sta tako opcijska pogodba z zapisom vsebine glavne pogodbe (ki v bistvu predstavlja ponudbo), kot tudi opcijska izjava opcijskega upravičenca (ki pomeni sprejem ponudbe), zapisani v obliki, kot jo za določene pravne posle določa zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagatelja P., gradbeništvo d.o.o. za splošni vpis sprememb glede subjekta vpisa P., gradbeništvo d.o.o., matična številka ....

2. Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Kot zmotno ocenjuje stališče sodišča prve stopnje, da je predložena opcijska pogodba po vsebini predpogodba. V pritožbi navaja, da iz vsebine opcijske pogodbe, ki sta jo kot pogodbeni stranki sklenila odsvojitelj in pridobitelj poslovnega deleža, izhaja, da sta se stranki dogovorili za opcijski neodplačni prenos celotnega poslovnega deleža v lasti odsvojitelja v družbi P. d.o.o. na pridobitelja poslovnega deleža tako, da ima pridobitelj kadarkoli pravico uresničiti pridobitno opcijo za pridobitev navedenega deleža, ki jo uresniči tako, da odsvojitelju uresničitev pridobitne opcije poslovnega deleža sporoči s priporočeno poštno pošiljko, ki jo odpošlje na naslov odsvojitelja, ter s tem pridobitelj postane imetnik poslovnega deleža, ki je predmet citirane pogodbe, pravice odsvojitelja na navedenem poslovnem deležu pa sočasno s tem prenehajo. V 2. členu citirane pogodbe sta se stranki izrecno dogovorili, kateri dan se šteje za pridobitev poslovnega deleža: to je dan oddaje priporočenega pisma na pošto, s katerim pridobitelj odsvojitelja obvesti o uveljavljanju svoje opcijske pravice za pridobitev poslovnega deleža iz citirane pogodbe. V 5. členu citirane pogodbe sta pogodbeni stranki nadalje izrecno navedli, da v primeru uveljavljanja pridobitne opcije s strani pridobitelja med strankama ne bo sklenjena kakšna nova ali dodatna pogodba o prenosu poslovnega deleža, ampak se pridobitelj v poslovnem registru kot lastnik oziroma pridobitelj poslovnega deleža vpiše na podlagi citirane pogodbe ter dokazila o tem, da je s priporočeno pošiljko o uresničitvi pridobitne opcije obvestil odsvojitelja.

Pritožnik izpostavlja, da je glede na vsebino predložene opcijske pogodbe ugotoviti, da nikakor in v nobenem primeru ne gre za sklenitev predpogodbe, katere predmet je sklenitev glavne pogodbe. Stranki sta namreč v citirani opcijski pogodbi izrecno določili, da med njima ne bo sklenjena nobena nova ali dodatna pogodba (ker po tem glede na pogodbena določila ni nobene potrebe), saj sta stranki s citirano opcijsko pogodbo določili vse pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, prav tako pa sta se v navedeni pogodbi jasno in izrecno dogovorili o tem, kateri dan se šteje za pridobitev poslovnega deleža s strani pridobitelja. Vsa pogodbena določila za prenos poslovnega deleža z odsvojitelja na pridobitelja sta stranki, zlasti pridobitelj, izpolnila, zaradi tega ni nobene, ne zakonske, ne pogodbene, ne kakršnekoli druge potrebe po tem, da bi stranki sklenili novo, glavno pogodbo. Glavna pogodba je bila namreč med strankama sklenjena – notarski zapis opr. št. SV 1015/2011 in je (med drugimi sodnemu registru predloženimi listinami) tudi podlaga za vpis predlaganih sprememb v sodni register. Glede na to, so bila pri sklenitvi opcijske pogodbe upoštevana vsa relevantna zakonska določila, pogodbeni stranki pa s sklenitvijo citirane pogodbe nista kršili nobenih kogentnih zakonskih določil, je pritožba utemeljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani registrski zadevi je sodišče prve stopnje na predlagateljev predlog za vpis spremembe glede subjekta vpisa zaradi prenosa poslovnega deleža predlagatelju odredilo dopolnitev predloga s predložitvijo pogodbe, izdelane v obliki notarskega zapisa. Ob ugotovitvi, da predlagatelj v določenem mu roku predloga ni dopolnil v nakazani smeri, je sprejelo izpodbijani sklep z zavrženjem predloga. Odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo z obrazložitvijo, da je za odsvojitev poslovnega deleža potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa, predlogu priložena opcijska pogodba o pridobitvi poslovnega deleža pa je po svoji vsebini predpogodba.

5. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, sicer pravilna, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov.

6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba) v 42. členu določa, da je predlogu za vpise pri prenosu poslovnega deleža in vpisu izstopa ali izključitve družbenika potrebno priložiti tudi prečiščeno besedilo spremenjene družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o družbenikih ali njihovih poslovnih deležih, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo, za primer odsvojitve poslovnega deleža, z listino iz 1. in 3. točke prvega odstavka 43. člena te Uredbe (1. točka 42. člena Uredbe). Če se družbenik spremeni zaradi odsvojitve poslovnega deleža, je treba predlogu za vpis spremembe družbenika po prej navedeni 1. točki prvega odstavka 43. člena Uredbe priložiti odpravek notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi celotnega ali dela poslovnega deleža. 7. Predlagatelj v pritožbi zavzema stališče, da je registrskemu sodišču predložena, v notarskem zapisu zapisana pogodba o opcijski pridobitvi poslovnega deleža, listina, ki ustreza listini iz 1. točke prvega odstavka 43. člena Uredbe in predstavlja podlago za vpis predlaganih sprememb v sodni register.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenemu stališču, da je zmotna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je pogodba o opcijski pridobitvi poslovnega deleža po vsebini predpogodba.

9. Teorija glede pravne narave opcij ni povsem enotna, večji del pa jo tako ali drugače povezuje z oblikovalnimi pravicami. Sodobnemu pojmovanju opcij najbolj ustreza pogodbena teorija. V skladu s to teorijo gre pri opcijah za dve pogodbi. Prva je opcijska pogodba, katere vsebina je dogovor o ustanovitvi opcije kot oblikovalne pravice, ki opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da z opcijsko izjavo doseže sklenitev glavne pogodbe. Vsebina glavne pogodbe je določena z opcijsko pogodbo in sklenjena opcijska pogodba pomeni hkrati tudi zavezujočo ponudbo opcijskega zavezanca, ki jo lahko enostransko sprejme opcijski upravičenec. Opcijska pogodba nastane in zavezuje od trenutka sklenitve naprej, glavna pogodba pa nastane po splošnih pravilih v trenutku prejema opcijske izjave, s katero opcijski upravičenec sprejme ponudbo za sklenitev glavne pogodbe, ki izhaja iz opcijske ponudbe (tako dr. Miha Juhart, Pojem in pravna narava opcij, Podjetje in delo, 2004).

10. Pri obravnavi pravne narave opcij teorija posebej poudarja razmejitev med opcijami in predpogodbo. Značilnost predpogodbe je, da stranki predpogodbe prevzemata obveznost, da bosta pozneje sklenili glavno pogodbo. Predpogodba za stranki ustvarja zavezo sklenitve glavne pogodbe. Gre za pravo zavezo, ki je iztožljiva. Opcija pa pomeni predvsem možnost sklenitve pogodbe. Opcijski upravičenec lahko s svojo izjavo doseže sklenitev pogodbe, vendar ga k sklenitvi ni mogoče prisiliti. Opcijski zavezanec zato proti opcijskemu upravičencu nima zahtevka na sklenitev pogodbe, opcijski upravičenec pa takšnega varstva niti ne potrebuje, saj do nastanka glavne pogodbe pride z njegovo enostransko izjavo.

11. Stališče sodišča prve stopnje, da je pogodba o opcijski pridobitvi poslovnega deleža po svoji vsebini predpogodba, je zato materialnopravno zmotno.

12. Kljub navedenemu pa po presoji sodišča druge stopnje pogodba o opcijski pridobitvi poslovnega deleža, potrjena v notarskem zapisu opr. št. SV 1015/11 z dne 12. 10. 2011 in dopis pridobitelja poslovnega deleža odsvojitelju z dne 28. 6. 2012, da brezpogojno in s takojšnjim učinkom uveljavlja opcijsko pravico za pridobitev poslovnega deleža v družbi P. d.o.o., ne ustrezata obličnostni zahtevi, ki jo terja Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) v tretjem odstavku 481. člena za prenos poslovnega deleža in kot jo zahtevata 42. in 43. člen Uredbe za vpise pri prenosu poslovnega deleža. 13. Bistven element opcijske pogodbe je na eni strani določitev opcije, hkrati pa mora opcijska pogodba natančno določiti vsebino glavne pogodbe, ki bo sklenjena, če bo opcijski upravičenec izkoristil svojo možnost in podal opcijsko izjavo. Problem obličnosti opcijske pogodbe je zato povezan s pravno naravo opcije in predvsem z obličnostnimi zahtevami, ki veljajo za glavno pogodbo. Zato se obličnostna ustreznost pri opcijskih pogodbah ugotavlja s presojo, ali sta tako opcijska pogodba z zapisom vsebine glavne pogodbe (ki v bistvu predstavlja ponudbo), kot tudi opcijska izjava opcijskega upravičenca (ki pomeni sprejem ponudbe), zapisani v obliki, kot jo za določene pravne posle določa zakon.

14. Kot je bilo že obrazloženo, tretji odstavek 481. člena ZGD-1 zahteva za odsvojitev poslovnega deleža strogo obličnost, in sicer notarski zapis. V obravnavani zadevi je predlagatelj registrskemu sodišču predložil notarski zapis opr. št. SV 1015/11 z dne 12. 10. 2011, ki vsebuje zapis opcijskega neodplačnega prenosa celotnega poslovnega deleža, kar pomeni, da vsebina pogodbe o pridobitvi poslovnega deleža, ki bo sklenjena šele v trenutku prejema opcijske izjave njegovega upravičenca, v bistvu predstavlja ponudbo o pridobitvi poslovnega deleža, z vsemi sestavinami pogodbe, predvidene za tak pravni posel. 15. Po presoji sodišča druge stopnje zgolj v notarskem zapisu zapisana vsebina ponudbe, ne zadostuje za ugotovitev, da je pogodba o pridobitvi poslovnega deleža zapisana z zahtevano obličnostjo. Sodišče druge stopnje namreč meni, da bi za dosego pravnih učinkov pogodbe o pridobitvi poslovnega deleža bilo potrebno v obliki, kot se zahteva za zapis same ponudbe, zapisati tudi opcijsko izjavo, s katero opcijski upravičenec sprejme ponudbo za sklenitev glavne pogodbe, ki izhaja iz opcijske izjave. Pravni učinek sklenjene pogodbe nastane namreč prav z izjavo opcijskega upravičenca, da uveljavlja dogovorjeno opcijsko pravico. Ker je torej uveljavitev njegove opcijske pravice pogoj za sklenitev pogodbe o pridobitvi poslovnega deleža, za veljavnost katere je določena oblika v notarskem zapisu, je potrebno, da se tudi njegova izjava zapiše v notarskem zapisniku, da zadosti zahtevani obličnosti in zagotovi učinke sklenjene pogodbe. Vsebino izjave strank, ki jih podajo z namenom doseči kakšen pravni učinek, notar zapiše v obliki notarskega zapisnika, v katerem navede kraj in čas sprejema izjave, osebno ime in naslov stranke ter namen podaje izjave (tretji odstavek 68. člena Zakona o notariatu).

16. Da bi predlagatelj zadostil zakonsko zahtevani obličnosti za prenos poslovnega deleža in pogojem za registrski vpis prenosa poslovnega deleža, bi predlagatelj, glede na obrazloženo, moral izjavo o uveljavitvi opcijske pravice predložiti registrskemu sodišču v obliki notarskega zapisnika, skupaj s pogodbo o opcijski pridobitvi poslovnega deleža, v kateri je v notarskem zapisu zapisana vsebina (bodoče) pogodbe o pridobitvi poslovnega deleža. 17. Pogodbi o pridobitvi poslovnega deleža je mogoče pripisati pravno veljavnost le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa (47. in 48. člen Zakona o notariatu). Ob ugotovitvi, da predlagatelj pogodbe z zahtevano obličnostjo sodišču prve stopnje, kljub pozivu, da predlog dopolni s pogodbo v takšni obliki, ni priložil, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 30. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) njegov predlog utemeljeno zavrglo.

18. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSReg).