Jedro

Tožnica dokazne vrednosti izjav in veterinarskih dokazil ne more omajati z navedbami, s katerimi dvomi v njihovo pravilnost. Samemu dogodku, ki sta ga opisala lastnika obeh psov, ni prisostvovala, prav tako pa konkretnega dogodka, to je ugriza na katerem temelji izpodbijana odločba, ne more ovreči s podatkom, da pri prvem veterinarskem pregledu psički F. ni bila odrejena terapija, saj veterinarsko poročilo z dne 17. 8. 2021 namreč izrecno navaja, da gre za ugrizno rano, kot posledico dopoldanskega napada na psa in podatek, da pri prvem obisku veterinarja terapija ni bila odrejena.

Karakterne lastnosti psice A. in drugačna odločitev, ne morejo vplivati, saj se šteje pes za nevarnega že zgolj ob dejstvu, da je ugriznil človeka oziroma žival, podana pa ni nobena od zakonsko določenih izjem, zato prvostopenjski organ ni mogel odločiti drugače, kot je odločil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijanim aktom odločil, da se psica z imenom A. (bulterier, št. čipa ...), lastnice B. B., šteje za nevarnega psa (1. točka izreka); da se podatki o nevarnem psu vnesejo v centralni register psov (CRP) (2. točka izreka) in da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka). Odločitev temelji na ugotovitvi, da je psica A. (št. čipa ...), v času napada last C. C., Ulica U. 1, K., dne 6. 8. 2021 napadla in poškodovala drugo psico tako, da ji je povzročila ugrizno rano, pri kateri je prišlo do prekinitve kontinuitete kože z zobmi psa, kar v skladu z veljavno zakonodajo šteje za ugriz psa in ugotovitvi, da ukrep temelji na določbi 9. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) ter določbi petega odstavka 26.a člena ZZZiv.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo lastnice psa B. B. (sprememba lastništva med postopkom) zavrnil. Po ugotovitvi, da je v postopku izdaje odločbe na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka (237. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), je ob upoštevanju določbe prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek in pomanjkljivosti odpravil tako, da je v postopek pritegnil lastnico psice A. in jo seznanil z ugotovljenimi dejstvi. V obrazložitvi odločbe se je opredelil do pritožničinih navedb v odgovoru z dne 12. 10. 2021 ter izjavi z dne 25. 10. 2021 in po ugotovitvi, da izpodbijana odločitev temelji na v postopku izvedenih dokazih, ki jih pritožnica ni ovrgla, saj dokazil, ki bi izkazovala drugačno dejansko stanje, ni predložila, zavrnil pritožbo kot neutemeljeno.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnica vlaga tožbo, ker ji v postopku ni bilo omogočeno sodelovanje, ni bila seznanjena s postopkom in vanj vključena. Prav tako ni bila pred izdajo same odločbe seznanjena z dejstvi, ki so bila podlaga za izdajo odločbe. Prav tako ji niso bili posredovani dokazi, na katere so odločba opira, zato se do njih ni mogla opredeliti, niti izjaviti in torej ne smejo biti podlaga za odločitev.

4.Navaja, da je izpodbijana odločba neobrazložena, ker se organ ni opredelil do vseh njenih navedb. Prezrl je, da je iz veterinarskega poročila V., d.o.o. razvidno, da je bila maltežanka na dan poškodbe, 6. 8. 2021, že pregledana s strani drugega veterinarja, ki pa ni odredil nobene terapije, prav tako iz računa ni razvidna ura obiska. Glede na kasneje ugotovljene poškodbe psičke, ki so zahtevale hospitalizacijo, je nerazumljivo, da veterinar pri takih poškodbah ne bi odredil terapije. Iz tega razloga dvomi v ugotovitve tožene stranke, da so dokazi nesporni in da brez dvoma dokazujejo, da je poškodbe zadala bullterrierka, tudi zato, ker iz predloženih računov ter Informacije o ugrizu psa Policijske postaje Ljubljana Vič, ni razvidna ura ne prijave, niti kdaj so policisti odšli do lastnika maltežanke in lastnika bullterrierke.

5.Navaja tudi, da je ravnanje C. C. glede napada rezultat dolgotrajnega pritiska s strani soseske, zato je pristal na plačilo stroškov zdravljenja in prevzel krivdo za poškodbo maltežanke nase, zaradi ureditve odnosov s sosedi, pa je oddal bullterrierko. Iz tega razloga in njegovega zdravstvenega stanja njegovi izjavi ni mogoče pripisati pomena, kot ga je ocenil organ. Sklicuje se tudi na predlagano pričo D. D. iz društva S., katerega zaslišanje je tožnica predlagala, ki bi vedel izpovedati, da se ga C. C. dva dni po prevzemu bullterrierke v telefonskem pogovoru sploh ni več spomnil oz. ni vedel, kdo D. D. je. Prav tako iz pisno-slikovne razlage ugriza, podane s strani C. C. 31. 8. 2021, ni mogoče mogoče razbrati poteka in bistva dogajanja. Ne izpodbija, da je prišlo do dogodka, glede na dokaze pa meni, da do ugriza ni prišlo v spornem dogodku.

6.Ugovarja ugotovitvi, da psica A. šteje za nevarnega psa in vnosu tega podatka v register nevarnih psov. Odločitev temelji na avtomatiziranem postopku organov in sodišč in se ne upoštevajo šolanje psa, niti intenzivnost ugriza in s tem teža nastale poškodbe, niti okoliščine ugriza ali strokovna ocena psa.

7.Zakon, ki naj bi varoval dobrobit tako ljudi kot živali, s tako določbo ne posega samo v kvaliteto življenja psa, ampak tudi v pravice lastnika psa. Dodatna obveznost, da mora biti nevaren pes vedno na povodcu z nagobčnikom ali zavarovan z ograjo višine najmanj 1,80m, ki je označena z opozorilnim znakom ali zaprt v pesjaku / objektu, pomeni, da je lastnik nevarnega psa prikrajšan za absolutno vsako družabno udejstvovanje / tekmovanje / druženje s svojim psom v kakršnikoli obliki, od agilityja, B-Bh (izpit za psa spremljevalca v urbanem okolju), IBGH 1-3 (višja poslušnost), IGP 1-3 (sled, poslušnost, obramba), Rally Obedience (zabavna poslušnost), razne športne discipline (Puller, Coursing, DogDiving...) idr. Še dodatno neživljenjskost te določbe oriše primer, da enaki ukrepi zavarovanja nevarnega psa veljajo za vse pasme, torej enako za 70 kg težko argentinsko dogo kot za 1,5 kg težko čivavo. Te omejitve in absolutna nezmožnost, da se jih odpravi, pa povzročijo prav to zmanjšanje oz. uničenje kvalitete življenja obeh, saj ima javni interes v trenutni ureditvi absolutno prevlado. Zakonska ureditev je iz teh razlogov nesorazmerna. Iz tega razloga so tožnici kršene pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, osebnostne pravice iz 35. člena Ustave, svoboda izražanja iz 39. člena Ustave, svoboda vesti iz 41. člena Ustave, pravica do lastnine iz 67. člena Ustave.

8.Tožena stranka v odgovoru na tožbo opozarja na pravočasnost vložene tožbe in prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Sklicuje se na razloge navedene v obrazložitvi svoje odločbe št. 0617-43/2021/7 z dne 28. 10. 2021, ter dodatno pojasnjuje okoliščine, ki se nanašajo na vključitev tožnice v postopek. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

Glede oprave glavne obravnave

9.Dne 26. 5. 2025 je sodišče, v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke, izvedlo glavno obravnavo. Tožnica je na glavni obravnavi vztrajala pri dosedanjih navedbah in pri navedbi, da so bile spregledane navedbe prvega veterinarja, da zdravljenje ni potrebno in da bi sprejetje te trditve prekinilo vzročno zvezo. Prav tako je opozorila na sposobnost C. C. razumeti pomen priznanja. Meni tudi, da določba 11.a člena Zakona o varstvu živali ni skladna z Ustavo RS.

10.Sodišče je v dokaznem postopku pregledalo listine upravnega spisa, ki se nanašajo na zadevo in priloge sodnega spisa (A1 do A15). V soglasju s strankami je s tem povezane listine štelo za prebrane in jih ni posebej naštevalo. Zavrnilo je dokazni predlog za zaslišanje priče D. D., ker izvedba predlaganega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev, ki se nanaša na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja v zadevi na katero je oprta izpodbijana odločitev. D. D. ni bil priča ugriza psa, predmet tega upravnega spora pa ni njegovo mnenje o sposobnostih lastnika psice A. Tožnica zavrnitvi tega dokaznega predloga na glavni obravnavi ni ugovarjala.

11.Tožba ni utemeljena.

12.Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev prvostopnega organa, da tožničin pes, psica A., šteje za nevarnega in da se podatki o nevarnem psu vnesejo v centralni register psov (CRP).

13.Sodišče uvodoma pojasnjuje, da izpodbijana odločitev temelji na ZZZiv veljavnem v času odločanja

ki je v določbi 10. točke 5. člena določal, da so nevarne živali tiste živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka. Nevaren pes pa je ob upoštevanju navedene pravne podlage, poleg psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival, kot to določa 9. točka 5. člena ZZZiv. Izjeme so določene v nadaljevanju, in sicer za nevarne pse ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti; psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na urejeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom; psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi, in pes, ki še ni dopolnil devet mesecev starosti, in je v tem obdobju ugriznil enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v Centralni register psov že pred ugrizom. Definicija ugriza je določena v določbi 26. točke 5. člena istega zakona kot poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.

14.Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožničin vstop v upravni postopek temelji na neprerekani ugotovitvi prvostopenjskega organa, da je na podlagi vpogleda v Centralni register psov lastnica psice A. od 26. 8. 2021 B. B. ter ugotovitvi drugostopenjskega organa, da je bila izpodbijana odločba izdana brez seznanitve lastnice psa z dejstvi pomembnimi za izdajo odločbe, kar na podlagi 237. člena ZUP

predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Ob upoštevanju navedenih postopkovnih pravil

in upoštevanju pritožbenih navedb, v katerih je tožnica opozorila na navedeno postopkovno kršitev, je drugostopenjski organ tožnico z dopisom št. 0617-43/2021/3 z dne 28. 9. 2021 pozval, da se v predvidenem roku izjasni o ugotovljenih dejstvih, kar je tožnica storila 13. 10. 2021 in ponovno 15. 10. 2021, ko je drugostopenjski organ tožnici posredoval odgovor in vsa zbrana dokazila, na katera je bila oprta izpodbijana odločba, torej je saniral ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka in tožnici omogočil, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila ugotovljena v ugotovitvenem postopku, da se izreče o dokazih pridobljenih v postopku pred izdajo odločbe in seznani z uspehom dokazovanja.

15.V nadaljevanju sodišče po vpogledu v listine upravnega spisa ugotavlja, da je prvostopenjski organ 9. 8. 2021 prejel obvestilo Policijske postaje Ljubljana Vič o ugrizu psa. Obvestilu je bila priložena informacija o ugrizu psa, podana na osnovi petega odstavka 26.a člena ZZZiv. Iz priložene informacije izhaja, da se je sporni dogodek zgodil 6. 8. 2021 ob 10. uri v parku, v bližini naslova Ulica U. 1., K. Iz opisa dogodka izhaja, da so policisti opravili razgovor z E. E., lastnikom psičke F., pasme maltežan, in razgovor s C. C., takrat lastnikom psičke A., ki je napadla in poškodovala psičko F. Iz opisa dogodka izhaja, da je prišlo do poškodbe po hrbtu in desni zadnji nogi in da je E. E. psičko takoj odpeljal k veterinarju. Policisti so opravili tudi razgovor s C. C., lastnikom psičke, ki je napadla in poškodovala psičko F., v katerem jim je le ta pojasnil, da se mu je psička A. izmuznila in napadla sosedovo psičko.

16.Iz upravnega spisa izhaja tudi podatek, da je prvostopenjski organ C. C. povabil k podaji pisne izjave o ugrizu psa, prav tako je k podaji izjave organ povabil E. E. E. E. je organu posredoval veterinarsko poročilo V., d.o.o., iz katerega je razvidno, da je G. G. pojasnil, da ni lastnik poškodovane psičke, da je lastnik oče, E. E. Iz predloženega veterinarskega poročila izhaja, da gre za drugo obravnavo psičke F. in da je bila ta že pri veterinarju, ki terapije ni odredil. Ugotovljen je bil obseg poškodb, kot posledica ugrizne rane, psička je bila hospitalizirana in odrejena terapija z antibiotiki, infuzijo in analgezijo. Prav tako iz veterinarskega poročila izhaja potek celotne terapije, ki ga sodišče ne povzema, ker za samo odločitev v zadevi ni relevanten. Organ je prejel tudi izjavo skrbnika psa (v času ugriza) oziroma zakonitega zastopnika C. C. (iz katere izhaja opozorilo na kazensko in materialno odgovornost v primeru krive izjave), v kateri je slednji pojasnil potek dogodka in izrecno pojasnil, da se mu je psička A. izmuznila in odšla v smeri bloka in da prvega dela napada ni videl. Ko je pritekel na kraj dogodka (glasno renčanje in vpitje), je videl, da je njegova psička z ugrizom resno poškodovala psičko g. E. E. Izjavil je tudi, da A. ni imela nagobčnika. Med listinami upravnega spisa se nahaja tudi izjava E. E., ki je dogodek opisal enako kot lastnik psičke A. ter kot pričo navedel tudi go. H. H., ki naj bi videla dogodek.

17.Iz listin upravnega spisa je razvidno tudi pisanje C. C., ki svoje že podane izjave ni spremenil, pojasnil pa je, da je psičko A. že oddal. Priložil je račun Veterinarske fakultete št. 1151-S2A9224 v višini 326,19 EUR ter račun V., d.o.o. v višini 320,86 EUR, ter v pojasnilo navedel, da je že opisal potek napada, da je do sedaj poravnal vse račune zdravljenja in v skici pojasnil približno lokacijo in potek napada.

18.Gre za dokazila na katerih temelji izpodbijana odločba in katerih dokazno vrednost je ocenil tudi drugostopenjski organ. Sodišče pritrjuje njegovi ugotovitvi, da je v zadevi pravno relevantno dejstvo, ali je psica A. ugriznila (poškodovala) ugriznila maltežanko F. To dejstvo temelji na izjavah lastnikov obeh psov, ki sta napadu prisostvovala, za odločitev pa je relevantna tudi ugotovitev, da je bila pri psički ob pregledu ugotovljena ugrizna rana v ledveno križnem delu in globoka ugrizna rana na področju med zadnjimi nogami ter da je prišlo do izpaha kolka. Tožena stranka je navedena, med obema lastnikoma psov nesporna dejstva pravilno opredelila kot ugriz v smislu 26. točke 5. člena ZZZiv.

19.Sodišče pritrjuje drugostopenjskemu organu, da tožnica dokazne vrednosti izjav in veterinarskih dokazil ne more omajati z navedbami, s katerimi dvomi v njihovo pravilnost. Samemu dogodku, ki sta ga opisala lastnika obeh psov, ni prisostvovala, prav tako pa konkretnega dogodka, to je ugriza na katerem temelji izpodbijana odločba, ne more ovreči s podatkom, da pri prvem veterinarskem pregledu psički F. ni bila odrejena terapija. Veterinarko poročilo z dne 17. 8. 2021 namreč izrecno navaja, da gre za ugrizno rano, kot posledico dopoldanskega napada na psa in podatek, da pri prvem obisku veterinarja terapija ni bila odrejena. Gre torej za dokazila, katerih vsebina se ujema z opisom napada in opisom ran, ki jih je psička F. v tem napadu dobila.

20.Tožnici, ki mora v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega organa, da psica A. šteje za nevarnega psa, kot sedanja lastnica psa, upoštevati odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe in v skladu z določbo drugega odstavka 12. člena ZZZiv, zagotavljati fizično varstvo psa, pa sodišče pojasnjuje, da karakterne lastnosti psice A. na drugačno odločitev ne morejo vplivati. O tem se je izreklo že Upravno sodišče v sodbi II U 329/2016 z dne 5. 9. 2018 in v sodbi II U 178/2017 z dne 15. 5. 2019, kjer je sodišče opozorilo, da mora odločitev o statusu nevarnega psa temeljiti na upoštevanju določb ZZZiv in v primeru, da so izpolnjene z zakonom določene okoliščine, na podlagi katerih se žival označi za nevarno, odločiti kot v obravnavanem primeru. Sodišče v tej zvezi pojasnjuje tudi, da naknadna ocenitev, prevzgojitev ali šolanja psa na drugačno odločitev v zadevi kot je obravnavana ne more vplivati. Določitev takšne možnost in seveda pogoji za njeno uporabo je v pristojnosti zakonodajalca. Če zakonodajalec te možnosti v ZZZiv ni predvidel, to ne pomeni, da gre za neustavne določbe ZZZiv, zato sodišče navedene tožbene ugovore kot neutemeljene zavrača.

21.Glede na to, da se šteje pes za nevarnega že zgolj ob dejstvu, da je ugriznil človeka oziroma žival, podana pa ni nobena od zakonsko določenih izjem, prvostopenjski organ ni mogel odločiti drugače, kot je odločil.

22.Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, tožba ni utemeljena in je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrnilo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 98/99, 126/03, 61/06 - ZDru-1, 14/07, 23/13, 21/18 - ZNOrg, 92/20

2Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje: 1. če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ; 2. če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka; 3. če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe; 4. če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma, če pooblaščenec ni imel ustreznega pooblastila; 5. če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku; 6. če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena;

3146. člen ZUP

4Skrbniki živali in prevozniki živali morajo zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali. Skrbniki nevarnih psov morajo zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov: - da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, - da so zaprti v pesjaku ali objektu, - da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.

5Enako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1552/2017 z dne 18. 10. 2018 in I U 1692/2018 z dne 28. 3. 2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o zaščiti živali (1999) - ZZZiv - člen 5, 5-9, 5-28

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.