21. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru št. PRps 2349/2004 z dne 17. 3. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Postojna št. P– 1128/2003 z dne 3. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišča je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22., 23., 24., 25. in četrte alineje 29. člena Ustave. Kršitev 22. člena Ustave zatrjuje s tem, da so bile določbe o zastaranju uporabljene v očitnem nasprotju z njihovim namenom, saj naj bi bila drugostopenjska odločba pritožniku odpravljena že po nastopu absolutnega zastaranja. Pri tem se pritožnik sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-762/03 z dne 7. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 46/05). Navaja tudi, da naj bi sodišče zlorabilo tajno sejo in "antidatiralo" čas odločanja.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

V navedeni odločbi št. Up-762/03 je Ustavno sodišče ugotovilo kršitev pravice iz 22. člena Ustave zaradi tega, ker niso bile upoštevane določbe glede absolutnega zastaranja, saj je bila drugostopenjska odločba opravljena na pritožnikov naslov šele po tem, ko je že nastopilo absolutno zastaranje postopka o prekršku.

Iz vpogleda v spis Sodnika za prekrške Postojna št. P-1128/03 je razvidno, da je bil prekršek storjen dne 11. 6. 2003 (in bi torej postopek o prekršku zastaral dne 11. 6. 2005), seja Višjega sodišča je bila dne 17. 3. 2005, drugostopenjska odločba pa je bila pravilno odpravljena na pravi naslov dne 22. 4. 2005, torej še pred potekom absolutnega zastaranja. Glede na navedeno očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot to zatrjuje pritožnik.

Pritožnik očitkov, da bi mu bile kršene pravice iz 23., 24., 25. in četrte alineje 29. člena Ustave ni utemeljil, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer