Jedro

V zapuščinskem postopku sodišče ne odloča o delitvi zapuščine. Le v primeru, če so vsi dediči sporazumni o načinu delitve, sodišče tak sporazum navede v sklepu o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju v III. točki izreka razveljavi; v preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na računu pri G., d. d., K. in 179 obveznic druge izdaje Slovenske odškodninske družbe. Za dediča je razglasilo zapustničinega sina A. A. do 3/4, B. B. pa do 1/4. Odločilo je še, da po pravnomočnosti sklepa dedič A. A. prevzame 3/4, B. B. pa 1/4 denarnih sredstev na računu, poleg tega pa A. A. 134, B. B. pa 45 obveznic Slovenske odškodninske družbe.

2. Zoper tak sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožuje oporočni dedič A. A. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sklep pomanjkljiv in se ga ne da preizkusiti. Sodišče bi moralo vedeti, da se obveznice izplačujejo polletno. V pritožbi opisuje, kdaj in koliko kuponov je bilo izplačanih. Meni, da bi moralo sodišče dedičema to pojasniti, poleg tega pa bi jima moralo pojasniti tudi, kako se obveznice izplačujejo.

V nadaljevanju pritožnik navaja, da je v III. točki izpodbijanega sklepa sodišče zapuščino razdelilo med dediča. Z načinom delitve se pritožnik ne strinja.

3. Pritožba je bila vročena dediču B. B., ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek je jasen in razumljiv, ne nasprotuje samemu sebi niti razlogom sklepa, obrazložitev pa vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih. Pritožbene trditve o tem, kako se izplačujejo obveznice Slovenske odškodninske družbe, in o tem, koliko denarja naj bi bilo zato v katerem trenutku na računu zapustnice, na pravilnost odločitve sodišča v zapuščinskem postopku prav v ničemer ne vplivajo. Sklep o dedovanju je deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča, s katero to ugotavlja obseg zapuščine, kdo so zapustnikovi dediči in kolikšni so njihovi dedni deleži ter na kakšni dednopravni podlagi temelji njihova pravica (214. člen Zakona o dedovanju; ZD). Vsebuje še morebitne druge sestavine, odvisno pač od okoliščin posameznega primera, vendar pojasnjevanje dedičem o načinu izplačevanja obveznic in o višini sredstev na računih ni naloga zapuščinskega sodišča. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD torej ni bila storjena.

6. Utemeljena pa je pritožba zoper tisti del odločitve sodišča prve stopnje, v katerem je razdelilo zapuščino med dediča. V zapuščinskem postopku sodišče ne odloča o delitvi zapuščine. Le v primeru, če so vsi dediči sporazumni o načinu delitve, sodišče tak sporazum navede v sklepu o dedovanju (3. odstavek 214. člena ZD). Delitev zapuščine je torej stvar dedičev in je v zapuščinskem postopku možna, ni pa obligatorna. Tudi če je tak sporazum sklenjen in vsebovan v sklepu o dedovanju, je vedno rezultat pogodbene volje dedičev, kar pomeni, da je v sklepu o dedovanju le povzet, njegova vsebina pa ni rezultat sodne odločitve.(1)

7. Ker sporazuma med dedičema ni, je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Po razveljavitvi tega dela odločitve je odločeno o vsem, o čemer mora biti v zapuščinskem postopku odločeno, zato višje sodišče zadeve ne vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V preostalem je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8. V skladu z določbo 1. odstavka 174. člena ZD in ker ne gre za situacijo iz tretjega odstavka istega člena, pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Cp 887/2010.