Jedro

Revident graja vsebino dokazne ocene, s tem pa zaradi prepovedi po tretjem odstavku 370. člena ZPP v revizijskem postopku ne more uspeti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je od toženca zahteval plačilo 8.345,85 EUR s pripadajočimi obrestmi in stroški, kar predstavlja zadnji obrok kupnine za stanovanje, ki ga je tožnik prodal tožencu. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je bilo plačilo zahtevanega zneska dogovorjeno pod odložnim pogojem, ki se ni izpolnil. Tako odločitev je potrdilo tudi pritožbeno sodišče. 2. Zoper odločitev drugostopenjskega sodišča tožnik vlaga pravočasno revizijo, ki jo je treba glede na datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje (30. 5. 2008) obravnavati po določilih Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kakršna so veljala pred uveljavitvijo novele ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08), to je pred 1. 10. 2008. 3. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Tožnik v reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Povzema vsebino pogajanj glede višine kupnine in pogojev za njeno plačilo. Kupnina je bila znižana iz prvotnih 15.000.000,00 SIT na 12.500.000,00 SIT šele tedaj, ko je bilo znano, da soglasja solastnice, torej pogoja iz prvotne prodajne pogodbe, tožnik ne bo uspel pridobiti. Nižjima sodiščema revident očita nelogičen sklep o tem, kakšna je bila soglasna volja sopogodbenikov glede plačila tretjega obroka kupnine. Ta je bil z aneksom dogovorjen v znižani višini (le 2.000.000,00 SIT), vendar brez odložnega pogoja. Enako kot v pritožbi revident opozarja, da je bil pogoj, ki je bil vsebovan v prvotni prodajni pogodbi, ničen, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi, ki ne dovoljujejo, da bi se zemljišče, ki je v solasti, dodelilo le enemu od solastnikov v izključno uporabo. Zato se mora šteti, kot da pogoj ni bil zapisan. Tožnik predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so z revizijo uveljavljani, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revident se ne strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, ki jo je potrdilo pritožbeno sodišče, da je bila zapadlost tretjega, znižanega obroka kupnine dogovorjena pod odložnim pogojem. Taka ugotovitev se mu zdi nelogična in neživljenjska. Revident torej graja vsebino dokazne ocene(1), s tem pa zaradi prepovedi po tretjem odstavku 370. člena ZPP v revizijskem postopku ne more uspeti.

8. Revizijski očitek, da je bil v prvotni pogodbi zapisan pogoj v nasprotju s prisilnimi predpisi in je zato nedopusten, je ponovitev pritožbenega razloga. Nanj je pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče: da se je prodajalec zavezal priskrbeti soglasje k načinu uporabe solastne stvari, kar ni prepovedano. Solastniki lahko kadarkoli sklenejo dogovor o uporabi stvari v solastnini; če takšnega soglasja ni, pa je predviden postopek pred (nepravdnim) sodiščem. Povzetemu razlogovanju pritrjuje tudi revizijsko sodišče. 9. Ker v reviziji uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 378. člena ZPP.

Ker z revizijo ni uspel, tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): sodbi VS RS II Ips 298/2003 in II Ips 203/96