31. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž., ki ga zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z. na seji senata dne 31. maja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1064/99 z dne 10. 12. 1999 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča v Ljubljani št. U 1661/99-3 z dne 16. 11. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče zavrglo tožbo za odpravo sklepa Občinskega sveta Občine Jesenice o prometni ureditvi na območju Murove na Jesenicah (Uradni list RS, št. 82/99). Po stališču Upravnega sodišča je izpodbijani akt predpis in zato za presojo njegove zakonitosti ni pristojno. Iz enakega razloga je Upravno sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe o vzpostavitvi prometne signalizacije, kakršna je bila določena z odločbo Občine št. 343-18/91-2 z dne 17. 11. 1995.

Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo zoper odločitev o zavrženju začasne odredbe. Sporni sklep Občinskega sveta Občine Jesenice naj bi bil sprejet po postopku, ki velja za sprejem predpisov lokalne skupnosti, in naj bi na splošno urejal prometni režim na javni poti, ki je po definiciji namenjena vnaprej nedoločenim uporabnikom.

Po pritožnikovem mnenju bi sodišče pri presoji, ali gre za posamični ali za splošni akt, ne smelo upoštevati kriterija števila uporabnikov, ampak lastnike nepremičnin, ki mejijo na cesto. S tem, ko Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 - v nadaljevanju: ZJC) določa obveznosti mejašev, posredno določa tudi njihove pravice. Če je lastnik dolžan nekaj trpeti in dopustiti, naj bi imel tudi pravico do varovanja svoje lastnine. Varstvo pravic lastnikov in načelo enakega varstva pravic bi bila zagotovljena le v primeru, če bi bil izpodbijani akt sprejet v upravnem postopku. Pristojni občinski organi naj bi ga šikanirali. Izpodbijani akt naj bi v obliki splošnega akta sprejeli zaradi tega, da bi mu onemogočili uresničitev pravice do pravnega sredstva. Kljub temu, da je na območju občine vsaj šest takih območij, ki bi zahtevala prometno ureditev na podoben način, kot je bilo to storjeno z izpodbijanim aktom, naj bi bil sklep o prometni ureditvi sprejet le za območje Murove, kjer živi pritožnik. Z izpodbijanima aktoma naj bi bile pritožniku kršene pravice iz 14., 15., 22. in 67. člena Ustave. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane akte odpravi in samo odloči o sporni pravici, podrejeno pa, naj zadevo vrne v novo odločanje Vrhovnemu sodišču.

B.

Pritožnik izpodbija stališče sodišč, da je sklep Občinskega sveta Občine Jesenice o prometni ureditvi na območju Murove na Jesenicah predpis. Ker je od narave izpodbijanega akta odvisno, kakšen položaj imajo prizadete osebe v postopku njegovega sprejemanja, bi nepravilna opredelitev pomenila kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za zatrjevano kršitev očitno ne gre.

Izpodbijani sklep prepoveduje promet določenih vozil, določa območja omejene hitrosti in omejuje hitrost vozil na posameznih javnih cestah na območju "Murove" na Jesenicah. Vse troje sodi v pojem "prometna ureditev", kot ga opredeljuje Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 - ZVCP). Prometna ureditev na javnih cestah ureja pravni položaj vsaj treh skupin: pravico uporabnikov ceste do varnega prometa, dolžnost upravljalcev javnih cest, da zagotovijo varno in nemoteno odvijanje prometa, ter pravice in dolžnosti lastnikov nepremičnin, ki mejijo na javno cesto. Stališče sodišč, da sporni sklep na splošno ureja prometni režim in da je kot tak naslovljen na nedoločeno število oseb, je torej pravilno. Zgolj dejstvo, da prometna ureditev posega v interese lastnikov nepremičnin, ki mejijo na javno cesto, ne spreminja njegove pravne narave.

Predpis, ki ureja prometno ureditev in ki naj bi nedopustno posegal v lastninsko pravico, lahko prizadeta oseba izpodbija v postopku za oceno ustavnosti. To je pritožnik že storil, zadeva pa je predmet posebnega postopka. Poleg tega je zoper nedopustne posege, s katerimi se povzroča škoda, zagotovljeno tudi odškodninsko varstvo v pravdnem postopku (156. člen Zakona o obligacijskih razmerij, Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - ZOR).

Prav tako ni utemeljen očitek o kršitvah 14., 15. in 67. člena Ustave. Člena 14 in 22 sta si v razmerju splošne in specialne določbe, tako da je očitek o kršitvi 14. člena Ustave Ustavno sodišče presodilo v okviru zatrjevane kršitve 22. člena Ustave.

Kot pove že naslov 15. člena, ta določba ne opredeljuje posebnih pravic, ampak določa le pravila za uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic. Tudi presoja o kršitvi te določbe je zato že vključena v presoji o kršitvi 22. člena Ustave. Člen 67 Ustave v povezavi s 33. členom Ustave določa vsebino pravice do zasebne lastnine in pogoje za njeno omejevanje. Ker pritožnik izpodbija le procesni vidik uveljavljanja te ustavne pravice, ta pa je med drugim varovan v 22. členu Ustave, z izpodbijanima aktoma tudi ni bil kršen 67. člen Ustave.

Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan