Jedro

Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nepremičnine samo v last ne posega v obstoječe najemno razmerje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrgla pritožbo tožeče stranke proti odločbi Sekretariata za urejanje prostora občine ... z dne 7.1.1993, s katero je občini ... naložena vrnitev stanovanjske hiše ... v last denacionalizacijski upravičenki M.S. V obrazložitvi navaja, da tožnika kot najemnika stanovanj v tej hiši, v tem postopku ne varujeta kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi, ker se o pravicah iz najemnega razmerja ne odloča v tem postopku, zato jima ne gre položaj stranke (1. odstavek 24. člena v zvezi z 29. členom zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDen, Uradni list RS, št. 27/91, 31/93). Stanovanja je oddal tožnikoma v najem zavezanec kot najemodajalec in tožnika lahko pravice iz naslova vlaganj v stanovanja ali morebitne druge ugovore, uveljavljata zoper njega izven tega postopka skladno z določbami stanovanjskega zakona in zakona o obligacijskih razmerjih.

Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore in navaja, da niti organ prve stopnje in ne drugostopni organ nista upoštevala dolgoletnih vlaganj najemnikov v stanovanjsko hišo zaradi prenove in opreme stanovanj, v katerih stanujejo. Navaja, da ta vlaganja niso bila upoštevana pri ocenitvi nepremičnine, ki je predmet vrnitve v tem postopku in ne v postopku na prvi in drugi stopnji. Ker bo lastnica hiše postala tudi lastnica teh vlaganj, bo tožeča stranka oškodovana. Predlaga, da sodišče vlaganje obeh tožnikov oceni in jima prizna odškodnino.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo stanovanjske hiše, ki je bila zaplenjena upravičenki M.S., na kateri ima pravico uporabe občina ..., ki je tožnikoma oddala stanovanja v najem. Navedene dejanske okoliščine niso sporne, sporno je le to, ali imata tožnika kot najemnika položaj stranke v tem postopku. Točno je sicer, da ZDen v 60. členu določa, da ima v denacionalizacijskem postopku položaj stranke tudi pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Tožnika svojo pravno korist utemeljujeta z dolgoletnimi vlaganji v stanovanjsko hišo in poudarjata, da bosta oškodovana, če bo lastnica hiše postala tudi lastnica njunih vlaganj. Toda tak ugovor lahko uspešno uveljavlja le denacionalizacijski zavezanec in ne tudi najemnik, kateremu gredo le pravice in obveznosti iz najemnega razmerja, kot to pravilno ugotavlja tudi tožena stranka. Vrnitev podržavljenih nepremičnin namreč ne vpliva na obstoječa najemna razmerja (24. člen). Stanovanjske hiše oziroma stanovanja, glede katerih obstoji najemno razmerje se po določbi 2. odstavka 29. člena ZDen vračajo z vzpostavitvijo lastninske pravice na nepremičninah in se ne vračajo tudi v posest. Zato najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje. Tudi v obravnavani zadevi je stanovanjska hiša bivši lastnici vrnjena samo v last, in se tako v tem postopku ni odločalo o nobeni pravici ali pravni koristi tožeče stranke, zato ji ne gre položaj stranke. Vloženo pritožbo je zato tožena stranka utemeljeno zavrgla (1.odstavek 223. v zvezi s 1.odstavkom 239. člena ZUP).

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2.odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe ZUP in ZUS je sodišče skladno s določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.