Jedro

Zgolj zaradi navedbe policista, ko je najprej povedal, da ve, kdo je podal prijavo, nato pa je povedal, da se te osebe ne spomni, podatki spisa pa potrjujejo, da je šlo za anonimno osebo, obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, ker te osebe ni mogel zaslišati. Ne gre za pričo, ki bi obdolženca s svojo izpovedbo obremenjevala, da je storil kaznivo dejanje, temveč zgolj za osebo kot vir podatka, da na določenem območju verjetno raste konoplja, torej le za pridobitev informacije, ki so jo policisti preizkusili s pregledom terena in nato z opazovalno službo.

Izrek

I. Pritožba zagovornikov obdolženega I.K. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženec je dolžan plačati 216,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 42318/2013 z dne 13. 2. 2017 pod točko I izreka obdolženega I.K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje s prepovedanimi drogami (pravilno neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanim drogami) po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu po navedenem zakonskem določilu izreklo kazen 1 leto zapora ter mu v izrečeno kazen po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas odvzema prostosti od 5. 9. 2013 od 16.35 ure do 7. 9. 2013 do 16.35 ure. Po prvem odstavku 186. člena KZ-1 je odločilo, da se prepovedana droga - sadike konoplje rastline vzamejo. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženec dolžan plačati polovico stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ko bodo znani, dolžan pa jih je plačati v šestih obrokih v roku šestih mesecev po pravnomočnosti sodbe ter ustrezno sodno takso iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Pod točko II izreka sodbe je iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, ki je obdolženi N.K. očitala storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 ter po prvem odstavku 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke in izdatki ter nagrade zagovornikov, odvetnikov V.Z., T.G., J.M. in U.K., proračun. S sklepom II K 38560/2013 z dne 13. 2. 2017 pa je na podlagi četrtega odstavka 340. člena ZKP zavrnilo predlog zagovornika obdolženega I.K. za izločitev zapisnikov, navedenih v izreku sklepa, ter drugih dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredbe o hišni preiskavi I Kpd 42318/2013 z dne 5. 9. 2013. 2. Zoper sodbo v obsodilnem delu in sklep so se pritožili zagovorniki obdolženega I.K. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev 29. in 36. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pritožbenemu sodišču predlagajo, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

3. Pritožbeno sodišče je na zahtevo obdolženčevih zagovornikov opravilo javno sejo, ki so se je udeležili višja državna tožilka, obdolženec in njegov zagovornik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba je oprta na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker po oceni pritožbe v času izdaje odredbe o hišni preiskavi niso bili podani utemeljeni razlogi za sum, da sta A.K. in N.K. storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Odredba je bila izdana le na podlagi dejstva, da sta bila leta 2010 že obravnavana zaradi kaznivega dejanja s področja prepovedanih drog in da bi naj bila lastnika zemljišč, na katerih sta se nahajala nasada konoplje. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlog za izločitev dokazov, čeprav je bilo v postopku ugotovljeno, da policija informacije o nasadu konoplje ni pridobila na podlagi anonimne prijave, kot je to bilo navedeno v uradnem zaznamku z dne 5. 9. 2013, v postopku pa je bilo nesporno ugotovljeno tudi, da se nasad številka 2 na parceli številka 355/0 k.o. Stopno ni nahajal na parceli družine K., prav tako pa je bilo ugotovljeno, da preiskovalnemu sodniku okoliščina, da je bil obdolženi I.K. zaloten v nasadu konoplje, ob izdaji odredbe ni bila znana. Policija z aktivnostmi za odkrivanje kaznivega dejanja ni začela na podlagi prijave anonimne osebe, kot se je to neresnično zatrjevalo v uradnem zaznamku z dne 5. 9. 2013, temveč jo je podala policiji znana oseba, ki je policist B.I. ni želel razkriti, do te okoliščine pa se sodišče prve stopnje v sodbi ni opredelilo in je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, obdolžencu pa je prekršena pravica do obrambe, ker obremenjujoče priče, ki je znana, ni mogel zaslišati.

6. Pritožba nima prav. Ne drži, ko navaja tudi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do okoliščine, kako so policisti izvedeli za proizvodnjo konoplje. V točki 9 obrazložitve sodbe je pojasnilo, da so prejeli anonimno obvestilo, da se v bližini naselja S. nahaja nasad konoplje, kot sta povedali priči policista A.J. in B.I., pri čemer okoliščine, ki jih v zvezi z zaslišanjem policista I. navaja pritožba, niso bistvene, da bi se moralo sodišče v sodbi do njih opredeliti. Priča B.I. je na na ponovnem zaslišanju, potem ko je pred tem navedel, da se oseba, ki je videla nasad konoplje, boji za lastno varnost in je zato ne bo izpostavljal, povedal, da se več ne spominja prijave in osebe zaradi odmaknjenosti dogodka, to pa je sprejemljivo pojasnil z dejstvom, da obravnava več stvari ter se zato podrobnosti te prijave ne spominja. Okoliščina, da je šlo za anonimno prijavo, izhaja iz podatkov kazenske ovadbe in tudi iz odgovora Policijske postaje z dne 4. 10. 2016 sodišču, v katerem je navedeno, da je policist 5. 9. 2013 ob 8.00 uri dobil informacijo od anonimne osebe o več rastlinah na opisanem območju, ki bi bila lahko konoplja (list. št. 398 spisa), zato ne drži navedba pritožbe, da policija tega, da je šlo za anonimno prijavo, ni potrdila. Zgolj zaradi navedbe policista, ko je najprej povedal, da ve, kdo je podal prijavo, nato pa je povedal, da se te osebe ne spomni, podatki spisa pa potrjujejo, da je šlo za anonimno osebo, obdolžencu ni bila kršena pravica do obrambe, ker te osebe ni mogel zaslišati. Ne gre za pričo, ki bi obdolženca s svojo izpovedbo obremenjevala, da je storil kaznivo dejanje, temveč zgolj za osebo kot vir podatka, da na določenem območju verjetno raste konoplja, torej le za pridobitev informacije, ki so jo policisti preizkusili s pregledom terena in nato z opazovalno službo. Ugotovitve pregleda terena, opazovanje in okoliščine zaznave obdolženega I.K. niso nezakonite, ker ni znana oseba, ki je policiji sporočila, da je zaznala nasad konoplje, prav tako pa ni bila zato nezakonito opravljena hišna preiskava in niso nezakoniti dokazi, ki so bili pridobljeni. Sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh odločilnih dejstev v obravnavani zadevi, tudi do lastništva zemljišč, na katerih so bili najdeni nasadi konoplje, potem ko je tudi glede nasadov konoplje izvedlo obširni dokazni postopek in je v sodbi podrobno pojasnilo svoje ugotovitve o tem, kje in na čigavem zemljišču je bila konoplja gojena (točki 14 in 15 obrazložitve). Pritožba zato ni utemeljena, ko sodišču prve stopnje očita, da je obdolžencu kršilo ustavne pravice in ko uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter kršitev pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

7. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da izveden dokazni postopek na glavni obravnavi ni potrdil stališča obrambe, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni dokazni standardi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja in da je bila izdana odredba za hišno preiskavo nezakonita ter da zato sodba ne bi smela biti oprta na dokaze, ki so bili pri tem pridobljeni, listine, ki jih je predlagala obramba, pa bi morale biti izločene iz spisa. Pri tem se je utemeljeno sklicevalo na pravnomočen sklep z dne 8. 10. 2015 ter sklep pritožbenega sodišča z dne 10. 3. 2016. Kot je pritožbeno sodišče v tem sklepu že pojasnilo, dokazanemu standardu utemeljenih razlogov za sum ustrezajo podatki, ki jih je pridobila policija, ko ji je bila posredovana informacija, da se na določenem območju nahaja nasad konoplje, kar je preverila s pregledom terena, pridobitvijo podatkov iz zemljiške knjige o lastništvu zemljišča ter podatkov o kaznovanosti njegovih lastnikov za istovrstno kaznivo dejanje, kot je bilo preiskovano. V času izdaje odredbe za hišno preiskavo so bile pri osumljenima A. in N.K. torej podane okoliščine, ki so utemeljevale razloge za sum, da sta storila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu že pojasnilo okoliščine, ki jih ponovno poudarja pritožba, in sicer da v času izdaje te odredbe podatek, da je bil osumljeni I.Kl zaznan pri poskušanju trganja sadik konoplje, preiskovalnemu sodniku še ni bil znan, zato tudi v predlogu za izdajo odredbe o hišni preiskavi in v razlogih odredbe ta podatek ni omenjen, bil pa je znan ob izdaji naslednje odredbe za hišno preiskavo stanovanjske hiše s pritiklinami, v katerih prebiva I.K., torej da je šlo za dve odredbi za hišno preiskavo, prva je bila izdana za pregled bivalnih prostorov N. in A.K., druga pa naslednji dan, po navedeni zaznavi I.K., za preiskavo njegovih bivalnih prostorov.

8. Po obrazloženem se pokaže, da je pritožba neutemeljena tudi v delu, ko se ne strinja z razlogi sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predlog zagovornika obdolženega I.K. za izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredbe o hišni preiskavi, zavrnilo.

9. Pritožba nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje obdolžencu kršilo pravico do obrambe iz 29. člena Ustave ter nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je zavrnilo dokazni predlog, da opravi rekonstrukcijo in s tem preveri možnost, ali sta policista lahko opazila obdolženca v nasadu konoplje ter da preveri okoliščine njegovega prijetja. Izvedba predlaganega dokaza je po njeni oceni ključna za pravilno razsojo, ker je zgolj navedba policista Z. o tem obdolženca povezovala z očitanim kaznivim dejanjem, obdolženec pa je zanikal, da bi ga policista v nasadu zalotila in mu na poti med nasadom in hišo odvzela prostost. Sodišče prve stopnje pa je tudi bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker obstaja precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in izpovedbah prič v postopku, saj je navedba v sodbi, da so policisti B.I., B.Z. in B.K. izpovedali, da je bil obdolženec prijet v nasadu, v nasprotju z njihovimi izpovedbami.

10. Protispisnost kot bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana, če gre za precejšnjo protispisnost in se nanaša na kakšno odločilno, pravno relevantno dejstvo, ta kršitev pa s povzetjem izpovedb prič B.I., B.Z. in B.K. v sodbi ni podana. Sodišče prve stopnje je njihove izpovedbe povzelo pravilno in tudi glede zaznave obdolženega I.K. v sodbi navedlo to, kar so priče povedale. Tako je iz izpovedbe priče B.I. povzelo, da je obdolženca v nasadu konoplje, kjer naj bi poskušal iztrgati rastlino, opazil B.Z., ki je tudi sestavil uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja in je bila obdolžencu na podlagi tega odvzeta prostost. Zaznavo obdolženca pri poskusu trganja konoplje je opisal B.Z. in je takšna, kot jo je opisal, v sodbi tudi povzeta, pravilno pa je povzeta tudi izpovedba priče B.K., ki je opisal okoliščine najdbe prvega in drugega nasada konoplje in ko je povedal, da so na podlagi izpisov, ki jih je imel Iršič, ugotovili, da gre za zemljišče, ki je last K.. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, zakaj izpovedbama prič M.K. in A.D. ne verjame, ko so zanikali trditve policistov, kje je bil obdolženec prijet, pri čemer je navedlo, da so policisti B.I., B.Z. in B.K. povedali, da je bil prijet v nasadu in ne pri hiši. Pritožba ima prav, ko glede tega zapisa v sodbi navaja, da priča B.K. o tej okoliščini ni izpovedoval, vendar zapis v razlogih sodbe, da tudi njegova izpovedba to potrjuje, glede na ostale izvedene dokaze, ne predstavlja takšne precejšnje protispisnosti, da bi bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sta navedeno dejstvo - neposredno in posredno zaznavo obdolženca v nasadu konoplje potrdila B.I. in B.Z., kot je v sodbi pravilno navedeno.

11. Pritožbi nadalje ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ki bi naj bila podana zato, ker se obdolžencu očita sajenje konoplje, ki še ne pomeni kaznivega dejanja, ker se proizvodnja prepovedane droge, kar je znak kaznivega dejanja, začne šele s posegi na dozoreli rastlini, obdolženec pa posegov na dozorelih rastlinah ni izvajal, iz sodbe pa tudi ni razvidno, da bi se ukvarjal z njeno predelavo oziroma da je bila konoplja namenjena širšemu krogu ljudi.

12. V izreku sodbe opisano kaznivo dejanje ima vse zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Obdolžencu se očita, da je neupravičeno, v nasprotju s 4. in 7. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, proizvajal konopljo - rastlino, ki je bila v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog v skupini I pod zaporedno številko 32 razvrščena kot prepovedana droga, ko je v obravnavanem času na navedenih parcelnih številkah gojil skupno 20 sadik konoplje v velikosti od 60 do 210 cm. Gojenje konoplje predstavlja njeno proizvodnjo, ker gre za prepovedano drogo, in ker obdolženec za takšno proizvodnjo ni imel dovoljenja pristojnega organa, je izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja. Proizvodnja prepovedane droge, ne da bi imel tisti, ki jo proizvaja, za to ustrezno dovoljenje, je prepovedana in kazniva. Pojem proizvodnje prepovedane droge iz 186. člena KZ-1 obsega različne načine ustvarjanja prepovedane droge, odvisno od tega, ali gre za sintetično drogo ali naravno drogo, kot je konoplja. Proizvajanje droge konoplje predstavlja najprej njeno sajenje, nato fazo gojenja in kasneje posege na njej, torej nabiranje pridelka, vse te faze pa vsaka zase predstavljajo proizvodnjo droge, ki je prepovedana, če tisti, ki jo proizvaja, za to nima dovoljenja. Zakonska dikcija iz prvega odstavka 186. člena KZ-1, ki inkriminira proizvodnjo prepovedane droge, je nedvomno smiselna in je ni mogoče razlagati drugače kot tako, kot je zapisana. Proizvodnja droge, ne glede na način pridelave ali izdelave, je dovoljena le v okviru nadzora pristojnih institucij, saj v nasprotnem primeru proizvodnja in s tem pridobivanje droge nista nadzorovani, to pa je zdravju ne le škodljivo, temveč je tudi življenjsko nevarno.

13. V preostalem pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tudi v tem ji ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva, pravilno je ocenilo zagovor obdolženca in izvedene dokaze ter utemeljeno zaključilo, da je obdolžencu storitev očitanega kaznivega dejanja dokazana. V obrazložitvi sodbe je navedlo tehtne in prepričljive razloge, s katerimi je utemeljilo prvostopenjski krivdni izrek in z njimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša ter jih kot pravilne povzema, glede pritožbenih navedb pa še dodaja:

14. Sodišče prve stopnje je, ob izpovedbah prič B.Z. in B.I., utemeljeno kot nepotrebnega zavrnilo dokazni predlog, da z izvedencem geodetske stroke opravi rekonstrukcijo možnosti zaznave obdolženega v nasadu konoplje, glede na opis priče Z., kje je obdolženca zaznal in ko je povedal, da je slednji po vprašanju, kaj tam dela, pobegnil proti hiši, kjer je bil nato prijet. Z razlogi za zavrnitev dokaznega predloga, ki jih je navedlo v točki 4 obrazložitve sodbe, se pritožbeno sodišče strinja, prav tako z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj ne verjame pričama M.K. in A.D. o tem, kje je bil obdolženec opažen in prijet (točka 12 obrazložitve na strani 13 sodbe). Izpovedbe prič B.I., B.Z. in B.K. je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo in ni imelo razloga, da jim ne bi verjelo, ko so opisovali, kaj so pri svojem delu zaznali, in ko je B.Z. izpovedal, kako je zaznal obdolženca v nasadu konoplje, ki je kljub pozivu, naj se ustavi, odšel proti hiši, zaradi česar sta s sodelavcem stekla za njim in ga prijela približno 15 m za tem, ko je prišel iz robidovja, čeprav bi moral na njuno zahtevo počakati, kar je v svoji izpovedbi B.I. potrdil, pri čemer ni mogoče pritrditi pritožbi, ko navaja, da glede te okoliščine priča B.Z. ni bil prepričljiv. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavane zadeve ugotovilo popolno in pravilno tudi z odreditvijo izvedenca za geodezijo, ki je pojasnil, na katerih parcelah so se nahajali vsi trije nasadi konoplje in je utemeljeno zaključilo, da je obdolženi I.K. na parcelnih številkah k.o. S. gojil skupaj 20 sadik konoplje v navedeni višini, to je na parceli, ki je v lasti K., in na parceli, ki je v lasti Republike Slovenije, kar je od hiše obdolženca oddaljeno 80 do 100 m in na kateri so policisti obdolženca tega dne tudi zalotili. Pri tem utemeljeno ni prezrlo, da je pregled zaseženih elektronskih naprav - prenosnih računalnikov in mobilnega telefona obdolženca pokazal, da je obdolženec v letu 2013 redno obiskoval internetne strani z vsebinami o gojenju prepovedane droge konoplje ter da sta bili v mobilnem telefonu najdeni fotografiji, na katerih je v ozadju viden nasad konoplje, o čemer pritožba pritožba na splošno in neutemeljeno navaja, da je bila ta okoliščina namenoma kot dokaz zoper obdolženca zlorabljena.

15. Po obrazloženem, in ker tudi v ostalem ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožba zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje neutemeljena.

16. Pritožba odločbe o kazenski sankciji ne graja, zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu preizkusilo po uradni dolžnosti (386. člen ZKP). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje obdolžencu ob pravilnem vrednotenju teže storjenega kaznivega dejanja izreklo po vrsti in višini ustrezno kazensko sankcijo, pri čemer je pravilno ugotovilo in ovrednotilo kot obteževalno okoliščino, da je že bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje, kot olajševalno okoliščino pa, da je dolžan skrbeti za mladoletnega otroka. Izrečene kazenske sankcije zato ne gre spreminjati obdolžencu v korist. 17. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženčevih zagovornikov odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

18. Zaradi neuspešne pritožbe je obdolženec dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče jo je odmerilo glede na obdolženčeve premoženjske in socialne razmere ter ob upoštevanju tarifnih številk 7112, 71113 in 7122 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (prvi odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).