Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vse relevantne okoliščine konkretnega življenjskega primera je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri tehtanju smotrnosti obravnavanja spremenjene tožbe za dokončno ureditev sorazmerij med pravdnima strankama. Ob tem, da tožeča stranka ni plačala niti prvega obroka kupnine, z zahtevkom na izvršitev bančne garancije v zavarovanje vračila prvega obroka kupnine za primer razveze pogodbe, vsa sporna razmerja med pravdnima strankama ne bi bila dokončno rešena.
Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15. dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 1.674,43 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo tožeča stranka vknjižila kot lastnica na nepremičninah, navedenih v zahtevku tožeče stranke; tožeči stranki pa je naložilo v plačilo 10.417,70 EUR pravdnih stroškov. S sklepom ni dovolilo spremembe tožbe z dne 26. 2. 2010. Tožeča stranka se je zoper sodbo in sklep pritožila, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in da izpodbijani sklep spremeni tako, da dopusti spremembo tožbe, ugodi primarnemu oziroma podrednemu zahtevku, podrejeno pa da izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom višjemu sodišču, da neutemeljeno pritožbo zavrne ter potrdi sodbo in sklep, tožeči stranki pa naloži, da povrne toženi stranki stroške pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi.
Pritožba ni utemeljena.
Tožeča stranka neutemeljeno v pritožbi izpostavlja kot edino pravno relevantno dejstvo za odločitev o tožbenem zahtevku vprašanje, ali je tožena stranka izročila tožeči stranki bančno garancijo, ki bi ustrezala pogodbeno dogovorjenim pogojem. Ob nespornem dejstvu, da tožeča stranka nobenega obroka kupnine še ni plačala, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima po Prodajni pogodbi z dne 23. 11. 2005 (A2) pravice do uveljavljanja take pravne posledice, kot jo želi doseči s tožbo, to pa je izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na nepremičninah tožene stranke v svojo korist in na svoje ime. Zaključkov sodišča prve stopnje, da izhaja iz Prodajne pogodbe obveznost tožene stranke predložiti zemljiškoknjižno dovolilo po plačilu prvih treh obrokov kupnine, pritožnica ne izpodbija niti pritožbenemu sodišču ne ponuja drugačne razlage spornega določila pogodbe. Pravice do vpisa lastninske pravice pred plačilom kupnine pa ne bi imela tudi v primeru, če bi sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka uveljavljala poleg obstoječega zahtevka in tudi, če bi eventualno sprejelo sodbo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izstaviti novo bančno garancijo v višini dogovorjenega prvega obroka kupnine. Interes tožeče stranke, ki ga navaja, pa je ravno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zaradi izgradnje trgovskega centra, ne pa le odločitev o tožbenem zahtevku, ali je tožena stranka dolžna predložiti tožeči stranki novo garancijo za prvi obrok kupnine. V konkretnem življenjskem dogodku je sodišče prve stopnje na podlagi navedb tožene stranke ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporno, ali bo sklenjena Prodajna pogodba sploh obveljala, saj naj bi tožena stranka od nje (zaradi neplačila kupnine) že odstopila. Kot sporen pa je na podlagi navedb tožene stranke sodišče ugotovilo tudi prenos lastninske pravice na vseh parcelah na toženo stranko, ker je na določenih nepremičninah M. uveljavil predkupno pravico. Vse te okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri tehtanju smotrnosti obravnavanja spremenjene tožbe za dokončno ureditev razmerij med strankama. Pritožnica teh razlogov z navedbo, da je storila vse, kar je bila po pogodbi dolžna storiti, ne uspe izpodbiti. Nenazadnje je sama trdila, da je že 29. 12. 2005 ugotovila, da bančna garancija ni ustrezna, pa od tožene stranke vse do spremembe tožbe ni sodno uveljavljala predložitve druge. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna ocena sodišča prve stopnje, da z obravnavanjem tožbe tožeče stranke na izstavitev bančne garancije glede vrnitve plačila prvega obroka kupnine (za primer razveljavitve ali razveze pogodbe), ob tem, da tožeča stranka niti ni plačala prvega obroka kupnine, vsa sporna razmerja med pravdnima strankama ne bi bila dokončno rešena. S tem pa tudi obravnavanje spremenjene tožbe s tožbo ne bi bilo smotrno (1. odstavek 185. člena ZPP).
Ker se s tem izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini, ki jo je tožena stranka izkazala, to je za sestavo odgovora na pritožbo 3000 točk po OT ( v kar je vštet tudi sestanek s stranko in poročilo stranki) in 40 točk po OT za materialne stroške, povečano za 20% DDV, skupaj 1.674,43 EUR.