Jedro

Pri generičnih tožbenih zahtevkih je za identifikacijo zahtevka potrebno upoštevati tudi dejansko podlago tožbe.

Sprememba tožbe ima vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe, zato je potrebno zastaralni rok šteti od spremembe tožbe dalje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo objektivno spremembo tožbe, z izpodbijano sodbo pa je tožbeni zahtevek na plačilo 4.757,14 EUR zaradi zastaranja zavrnilo.

Proti navedeni sodbi in sklepu se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je sodišče zmotno odločilo, da je spremenil tožbo, saj je prišlo le do pisne pomote glede tipa vozila. V dražbenem postopku je namreč vplačal kar pet varščin, vsa za vozila Opel Astra. Iz vlog tožnika izhaja, da je ves čas navajal isto registrsko številko avtomobila, zato ne drži, da bi tožnik le prilagodil vtoževan znesek višini kupnine za vozilo. Dražbeni list, ki je ključen za ugovor zastaranja, je tožnik pridobil šele v letu 2008, pred tem ga ni mogel predložiti, ker ga stečajni upravitelj ni našel. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je v tožbi navedel, da je leta 1998 na dražbi od družbe G. d.o.o. v stečaju kupil osebno vozilo Opel Astra 1.7 TD za ceno 1.440.000,00 SIT. Vozilo z registrsko številko LJ-....je registriral na toženo stranko in ji ga dal v uporabo. Za opisan tip vozila je predložil prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da je bil kupec vozila tožnik sam in ga torej ni mogel registrirati na toženko. Tako je na naroku 27.11.2007 pojasnil, da je prišlo do pisne pomote in da dejansko vtožuje kupnino v višini 1.140.000,00 SIT. Navedena kupnina pa je bila plačana za vozilo Opel Astra 1.4 GL, to pa je bilo tudi vozilo katerega formalni kupec je bila toženka, kar izhaja iz priložene pogodbe, zato je bilo vozilo tudi registriran na njeno ime (sicer res na registrsko številko navedeno v tožbi). Tožnik se v pritožbi sklicuje tudi na dražbeni list, vendar pa iz njega ne izhaja nič drugega kot to, da je tožnik kupil vozilo opisano v tožbi za ceno, ki izhaja iz tožbi priložene pogodbe.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje povsem pravilno presodilo, da je tožnik (objektivno) spremenil tožbo, saj ne gre le za znižanje kupnine, kar bi nakazovalo na uporabo določbe tretjega odstavka 184. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, v nadaljevanju: ZPP), temveč gre za spremembo istovetnosti zahtevka (po določbi drugega odstavka 184. člena ZPP). Tožnik je namreč spremenil dejansko podlago tožbe, saj se je na naroku 27.11.2007 izkazalo, da je sporno povsem drugo vozilo. Kljub temu, da je tožnik v tožbi sicer navedel pravo registrsko številko, pa je šlo sicer za drug tip vozila, nižjo kupnino, tožnik pa je predložil tudi dve pogodbi (za obe opisani vozili), kar še dodatno potrjuje, da vendarle ni šlo le za pisno napako. Potrebno je namreč upoštevati, da gre v tem primeru za generični zahtevek (na denarni znesek) in je za identifikacijo zahtevka potrebno upoštevati tudi dejansko podlago tožbe. Ta je nedvomno bila spremenjena, saj se je izkazalo, da je sporno drugo vozilo, sprememba vtoževanega zneska pa je posledica prilagoditve tožbe dejansko spornemu vozilu in kupnini zanj.

Ker ima sprememba tožbe vse materialno in formalnopravne učinke vložitve tožbe (prim. II Ips 79/2003, I Cp 4552/2008), je potrebno ugovor zastaranja upoštevati glede na dan spremembe tožbe, v predmetni zadevi tako 27.11.2007. Ker je tožnik vračilo kupnine vtoževal na verzijski podlagi, je ključen čas premika premoženja na obogateno osebo, to pa je po navedbah iz tožbe leto 1999, ko sta se pravdni stranki razšli. Po določbi 371. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29-462/1978) terjatve zastarajo v splošnem petletnem roku, če ni z zakonom določen drugačen rok, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je vtoževana terjatev do leta 2007 že zastarala.

Ker pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).