Jedro

Ker potreba po posebni beljakovinski prehrani pri tožniku ni bila zdravstveno indicirana, prav tako pa ni bila potrebna vadba tožnika pod nadzorom strokovnega osebja, toženki ni mogoče očitati, da je opustila ustrezno zdravstveno oskrbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 70.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna stranskemu intervenientu povrniti stroške postopka v višini 2.220,46 EUR s pripadajočimi obrestmi.

2.Zoper takšno odločitev se je pritožil tožnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišče prve stopnje v ponovno sojenje, s stroškovno posledico.

Navaja, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni določilo drugega izvedenca, saj se tudi po zaslišanju izvedencev na glavni obravnavi niso odpravile pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze v ... Če bi bil tožnik pravilno zdravljen, takšne poškodbe na njegovem zdravju, kot so jih ugotovili izvedenci, ne bi nastale. Izvedenec nevrolog A. A. je na glavni obravnavi 22. 4. 2024 ponovno potrdil, da je fizikalna terapija nekaj, kar pomaga pri zdravljenju senzorično motorične aksonske polinevropatije. Meni, da izvedenci niso dovolj pojasnili, kako neaktivnost pacienta vpliva na porast telesne teže ob dejstvu, da je tožnik večino časa miroval, saj ni bil zmožen za nobeno telesno aktivnost. Izvedenci tudi niso dovolj pojasnili, zakaj so mnenja, da beljakovine niso primeren energijski substrat. Izvedenka za klinično prehrano B. B. je na vprašanje glede zadostne količine beljakovin navedla, da bi bilo pred podajo mnenja potrebno ugotoviti, kaj je tožnik dejansko imel na jedilniku. Izvedensko mnenje je zato pomanjkljivo in ga sodišče ne bi smelo uporabiti. Sodišče je takšno dopolnitev izvedenskega mnenja prezrlo ter s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni določilo drugega izvedenca.

Sodišče je zavrnilo dokaz z zaslišanjem prič C. C. in D. D., ki bi vedele spovedati o tožnikovem zdravstvenem stanju. Zavrnilo je tudi dokaz z zaslišanjem pravosodnega policista E. E. in višje medicinske sestre iz ZPKZMZ ... glede stanja tožnika pred odhodom v ZPKZ X. Izpovedbe navedenih prič bi bile v v pomoč pri izdelavi izvedenskega mnenja. Sodišče je zavrnilo tudi dokaz z zaslišanjem dr. F. F. iz URI ... Z njegovim zaslišanjem bi se lahko sodišče prepričalo o potrebah tožnika po dodatni beljakovinski hrani. Z zavrnitvijo zgoraj navedenih prič je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.

Tožnik je sedaj trajni invalid, ker mu toženka ni zagotovila fizikalne in beljakovinske terapije, saj je bil takrat še čas, da bi se lahko pozdravil ali vsaj zmanjšal posledice. Toženka je ravnala v nasprotju z 2. odstavkom 27. člena Pravilnika, saj bi moral zdravnik preverjati, ali se pri obsojencu v zvezi s pripravo hrane ravna v skladu z njegovimi navodili.

3.Tožena stranka in stranski intervenient na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine temelji na trditvah o opustitvi ustrezne zdravstvene oskrbe. Tožnik toženki očita, da mu ni predpisala oziroma omogočila uživanje beljakovinske prehrane ter da mu ni predpisala izvajanje potrebnih fizioterapij in rehabilitacije.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo materialnopravne predpise, ki jih je bilo treba uporabiti v predmetnem sporu (7. točka izpodbijane sodbe).

7.Sodišče prve stopnje ni kršilo določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni izvedlo dokaza z zaslišanjem v pritožbi navedenih prič. Zavrnitev izvedbe dokaza je ustrezno obrazložilo. Z namenom ugotovitve zdravstvenega stanja tožnika je prvo sodišče pravilno izvedlo dokaz s postavitvijo izvedencev ustreznih strok, saj je za to ugotovitev potrebno strokovno znanje.

8.Glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvo sodišče podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno, ki jo je izpeljalo na podlagi izčrpno izpeljanega dokaznega postopka ter je o tožbenem zahtevku tudi pravilno materialno pravno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo in so ti pomisleki tudi sicer neprepričljivi. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča. V pritožbi tožnik v bistvenem ponavlja ugovorne navedbe, dane zoper izdelano izvedeniško mnenje in na katere je odgovorilo že sodišče prve stopnje.

9.Sodišče prve stopnje je v sodbi razumljivo in korektno povzelo izvedeniško mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Univerze v ..., Medicinske fakultete, k so jo sestavljali prof. dr. A. A. dr. med., Katedra za nevrologijo, doc. dr. G. G., dr. med., Katedra za fizikalno in rehabilitacijsko medicino in izredna prof. dr. B. B., dr. med., Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut. Rezultat opravljenega izvedenskega dela je sodišče prve stopnje ovrednotilo kot jasno, popolno in razumljivo. S takšno oceno v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Upoštevalo je tudi pripombe tožnika ter na naroku dodatno zaslišalo izvedence, ki so na njegove pripombe podali izčrpna pojasnila ter prepričljivo odgovorili na vsa vprašanja sodišča in pravdnih strank, zato za postavitev drugega oziroma drugih izvedencev tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo ne potrebe ne pogojev (254. člen ZPP).

10.Sodišče prve stopnje je pravilno dokazni postopek usmerilo le na zdravstveno oskrbo tožnika, ko je prebival v ZPKZ X.

11.Iz nespornih dejstev, listin v spisu in pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov izhaja:

-da se je tožnik v obdobju od 11. 3. 2015 do 3. 6. 2016 nahajal v priporu v ZPKZMZ ..., kjer je gladovno stavkal. Po odpravi pripora je 3. 6. 2016 začel prestajati zaporno kazen v ZPKZ X., ki jo je prestal dne 27. 12. 2.016;

-za zdravstveno oskrbo v ZPKZ X. je skrbel toženec, in sicer pri njem zaposlena zdravnika dr. H. H. in dr. I. I.;

-da je tožnik, ko je prišel na prestajanje zaporne kazni v ZPKZ X. zaradi posledic gladovne stavke še okreval;

-da iz izvida kontrolnega pregleda URI ... z dne 20. 4. 2016 izhaja, da je bil tožniku v nadaljevanju zdravljenja svetovan intenzivnejši trening hoje v skladu s hišnim redom zapora ter vsakodnevno izvajanje vaj za krepitev mišic spodnjih udov. Priporočena mu je bila tudi z beljakovinami bogata hrana in prehranski dodatek, ki je v prosti prodaji v vseh lekarnah;

-da tožniku potreba po posebni beljakovinski prehrani ni bila zdravstveno indicirana, saj je tožnik lahko dnevne potrebe po beljakovinah pokril z običajno prehrano v ZPKZ X. Povišan beljakovinski vnos nad običajnimi dnevnimi potrebami, brez ustrezne povečane telesne dejavnosti, ne bi vplival na izboljšanje mišične mase in funkcije mišic;

-da beljakovinske dodatke ni mogoče predpisati na recept, ker stroškov za nakup zavarovalnica ne krije;

-da je imel tožnik ustrezen energijski vnos, saj je v obdobju petih mesecev in pol pridobil na telesni teži kar 11 kg, in s tem dovolj energije, da bi lahko izvajal vaje, ki so mu bile predpisane;

-da tožnik po zaključku zdravljenja telesno vadbo potreboval, vendar ni bilo potrebno, da bi se vadba izvajala pod nadzorom strokovnega osebja ter da drugih terapevtskih ukrepov ni potreboval.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi prepričljive in ustrezno obrazložene dokazne ocene, na katero se v izogib ponavljanju sklicuje pritožbeno sodišče, zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi toženka ravnala protipravno. Ker potreba po posebni beljakovinski prehrani pri tožniku ni bila zdravstveno indicirana, prav tako pa ni bila potrebna vadba tožnika pod nadzorom strokovnega osebja, toženki ni mogoče očitati, da je opustila ustrezno zdravstveno oskrbo.

13.Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče še dodaja, da so na identične pomisleke in vprašanja, kot jih izpostavlja pritožba, izvedenci na naroku že izčrpno odgovorili. Dodatnih vprašanj ali pomislekov za izvedence ne pooblaščenka tožnika ne tožnik na naroku nista imela. Kot je pojasnila izvedenka prof. dr. B. B. pri tožniku glede na meritve ni bilo zaznati beljakovinske podhranjenosti in je sestava jedilnika v zaporu zadostovala, na kar kaže tudi dejstvo, da je zelo pridobil na telesni masi. Glede na navedeno zato ni bilo nobene potrebe, da bi toženka izvajala nadzor nad prehrano. Da je prehrana raznolika, je odgovoren zavod za prestajanje zaporne kazni in ne toženka. Brezplačnih prehranskih dopolnil (ki sicer niso bila indicirana) tožniku lečeči zdravnik ne bi mogel predpisati, tudi če se tožnik ne bi nahajal v zavodu, torej je bil v enakem položaju, kot če bi se nahajal na prostosti in bival v domačem okolju. Iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, da tožnik po zaključku zdravljenja ne bi potreboval telesne vadbe. Tožnik bi telesno vadbo potreboval, vendar ni bilo potrebe po nadzoru strokovnega osebja pri vadbi, prav tako za vadbo ni potreboval posebnih pripomočkov, saj so zadostovale že vaje z lastno težo, ki bi jih lahko izvajal v sobi. Poleg tega mu je toženka z zdravniškim potrdilom omogočila, da je lahko obiskoval fitnes, ki mu po hišnem redu ne bi pripadal.

14.Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, ki se je pretežno oprlo na strokovno, jasno in izčrpno mnenje izvedencev, pravilna in zakonita. Ker uveljavljani razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.