Jedro

V postopku osebnega stečaja so izpodbojni pravni posli, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, v obdobju zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja (1. alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP) in če je bil stečajni dolžnik v času sklenitve posla insolventen (drugi odstavek 271. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Pravni posli, ki jih stečajni dolžnik sklene ali izvede v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, so izpodbojni ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (drugi odstavek 391. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).

Napačno je pritožbeno stališče o nujnem sosporništvu nekdanjih solastnikov nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o preužitku. Nujno sosporništvo je (pod)vrsta enotnega sosporništva in je podano, kadar so upravičenci po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. Nujno sosporništvo tedaj predstavlja procesno nujnost in če tožnik s tožbo ne zajame vseh solastnikov, ni tožena prava stranka. V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Tožbeni zahtevek se nanaša zgolj na razpolaganja, ki jih je eden od solastnikov spornih nepremičnin opravil v toženčevo korist v obsegu svojih (so)lastninskih upravičenj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v točkah I/II, II/I, II/II, II/IV izreka) potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te odločbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.116,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklenilo, da se intervencija E. E. kot stranskega intervenienta na strani toženca zavrže (točka I/I izreka), da se intervencija M. M. kot stranske intervenientke na strani toženca zavrne (točka I/II izreka) in da Okrožno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za zaznambo spora, zato se zadeva v tem delu odstopi Okrajnemu sodišču v Mariboru (točka I/III izreka), ter razsodilo, da se pogodba o preužitku, ki sta jo 21. 10. 2016 v obliki notarskega zapisa SV 1555/2016 sklenila E. E. in toženec, v delu, s katerim je E. E. na toženca prenesel svoj solastniški delež na nepremičninah (z ID znakom 000-17/1-1, 000-17/2-1, 000-75/2-0, 000-82/0-0, 000-83/2-0, 000-83/3-0, 000-84/0-1, 000-84/0-0, 000-85/0-0, 000-102/4-0, 000-102/8-0, 000-103/0-0, 000-104/0-0, 000-105/0-0, 000-106/0-0, 000-148/2-0), razveljavi (točka II/I izreka), ter da se zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pri navedenih nepremičninah dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice (z deležem do 1/2) v korist stečajnega dolžnika E. E. (točka II/II). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da omenjena pogodba o preužitku predstavlja neodplačen pravni posel (točka II/III izreka). Tožencu je naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 7.231,65 EUR (točka II/IV izreka).

2. Toženec izpodbija odločbo (sodbo v ugodilnem delu in sklep v točki I/II izreka) iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in tožbo zavrže, oziroma da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugega sodnika.

3. Toženec trdi, da bi morala tožba na pasivni strani zajeti obe stranki pogodbe o preužitku. Stečajni dolžnik E. E. in M. M. sta z nepremičninami razpolagala skupno. Toženec, ki se je med drugim zavezal, da bo preužitkarjema nudil brezplačno dosmrtno bivanje v hiši, je nepremičnine pridobil v last do celote. Ker je tožnica terjatve iz naslova kreditnih pogodb, sklenjenih z družbo I. d. o. o., odstopila družbi A. d. o. o., ki v stečajnem postopku ni priglasila spremembe upnika, nima več pravnega interesa za vodenje postopka. Tožnica je imela do stečajnega dolžnika le terjatve, ki jih je s pogodbo z dne 12. 9. 2019 prodala družbi A. d. o. o., drugih terjatev ni imela. Sodišče ni ugotavljalo, ali so tudi po odstopu terjatev izpolnjene procesne predpostavke za nadaljevanje pravde. Sodišče je sprejelo dokazni sklep o vpogledu v stečajni spis St 000/2017, ki ga je na podlagi toženčeve pripombe spremenilo. Toženec, ki je načinu vodenje postopka nasprotoval, ne ve, kaj je sodišče na podlagi omenjenega vpogleda ugotovilo. Sodišče je insolventnost družbe I. d. o. o. napačno štelo za insolventnost stečajnega dolžnika E. E. Toženec je izpovedal, da njegov oče ni bil prezadolžen. Smiselno enako je izpovedal tudi E. E. Tožnica izpovedbam ni nasprotovala, prav tako ni ponudila trditvene in dokazne podlage v smeri, da je bil E. E. kot fizična oseba prezadolžen. E. E. v času sklepanja pogodbe o preužitku ni bil prezadolžen. Ni imel neporavnanih denarnih obveznosti, imel je le poroštvene obveznosti, za katere toženec ni vedel. 4. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnica z izpodbojnim zahtevkom uveljavlja razveljavitev pogodbe o preužitku, v delu, ki sta jo sklenila njen stečajni dolžnik E. E. kot preužitkar in toženec kot prevzemnik,2 ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja glede nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.

7. V postopku osebnega stečaja so izpodbojni pravni posli, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, v obdobju zadnjih petih let pred uvedbo postopka osebnega stečaja (1. alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP) in če je bil stečajni dolžnik v času sklenitve posla insolventen (drugi odstavek 271. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Pravni posli, ki jih stečajni dolžnik sklene ali izvede v dobro oseb, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, so izpodbojni ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (drugi odstavek 391. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).

8. Izpodbijana sodba temelji na naslednjem dejanskem stanju: Oče (E. E.) in mati (M. M.) kot preužitkarja sta s sinom (toženec) kot prevzemnikom 21. 10. 2016 sklenila pogodbo o preužitku (sestavljeno v obliki notarskega zapisa), na podlagi katere sta na toženca prenesla lastninsko pravico na svojih nepremičninah, vsak do višine svojega solastniškega deleža (vsak do 1/2), toženec pa se je zavezal, da jima bo do njune smrti nudil določene dajatve oziroma storitve. E. E. je od 21. 7. 2017 dalje v postopku osebnega stečaja, v katerem je tožnica priglasila terjatev v višini 118.873,42 EUR. Dolg stečajnega dolžnika E. E. do tožnice predstavljajo poroštvene obveznosti (E. E. se je zavezal kot solidarni porok po kreditnih pogodbah št. 0001 in št. 0002, ki sta ju sklenili tožnica in družba I. d. o. o., ter po kreditni pogodbi, ki sta jo sklenila tožnica in toženec) in obveznosti po pogodbi o dovoljeni prekoračitvi sredstev na TRR z dne 6. 3. 2008. Kot porok in glavni dolžnik je imel E. E. dolgove že ob sklenitvi pogodbe o preužitku. Nepremičnine, ki so predmet pogodbe o preužitku, so bile edino premoženje stečajnega dolžnika E. E, ki je prejemnik pokojnine, drugih prejemkov ali premoženja nima.

9. Napačno je pritožbeno stališče o nujnem sosporništvu nekdanjih solastnikov nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o preužitku. Nujno sosporništvo je (pod)vrsta enotnega sosporništva in je podano, kadar so upravičenci po materialnem pravu v takšni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. Nujno sosporništvo tedaj predstavlja procesno nujnost in če tožnik s tožbo ne zajame vseh solastnikov, ni tožena prava stranka.3 V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Tožbeni zahtevek se nanaša zgolj na razpolaganja, ki jih je eden od solastnikov spornih nepremičnin opravil v toženčevo korist v obsegu svojih (so)lastninskih upravičenj.4 Ker tožbeni zahtevek ne posega v pravna dejanja, ki jih je v toženčevo korist opravila M. M., ni razlogov za nujno sosporništvo nekdanjih solastnikov spornih nepremičnin.

10. Nepravilno je tudi pritožbeno stališče, da tožnica zaradi odstopa terjatev po kreditnih pogodbah, sklenjenih z družbo I. d. o. o., nima več pravnega interesa za vodenje pravde. Določilo 190. člena ZPP, po katerem odtujitev pravice oziroma stvari o kateri teče pravda, ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča, se nanaša prav na primere kot je konkretni, ko do odtujitve pravice oziroma stvari pride med pravdo. Odtujitev pravice/stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika. Procesna legitimacija kljub temu ostane prvotnemu tožniku, ta pa izgubi aktivno stvarno legitimacijo.5 Tožnica z odtujitvijo (oziroma zaradi odtujitve) terjatve med pravdo ni izgubila pravnega interesa za vodenje postopka. Po odtujitvi terjatve je pravdo še vedno vodila v svojem imenu, le da za tujo (odstopljeno) materialno pravico. Obstoj pravnega interesa se v primeru oblikovalne in dajatvene tožbe (kakršna je tudi konkretna tožba) domneva, pri čemer toženec v okviru pritožbenih navedb te domneve ni uspel izpodbiti (trditev o vzročni povezavi med okoliščino, da prevzemnik terjatve v stečajnem postopku ni priglasil spremembe upnika, ter izgubo pravnega interesa tožnice za vodenje te pravde, je le pavšalno navržena). Glede na izraženo stališče je pravno nepomembno, ali so bile predmet odstopa vse ali le nekatere terjatve do stečajnega dolžnika.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Z izročitvijo nepremičnin, ki sta jih pogodbeni stranki ovrednotili na 278.000 EUR, se je vrednost premoženja stečajnega dolžnika (glede na njegov solastniški delež na nepremičninah) zmanjšala za polovico tega zneska, posledično bodo upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem delu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena. Toženec ni trdil ne dokazal, da se položaj upnikov (tudi tožnice) zaradi sklenitve pogodbe o preužitku ni poslabšal, oziroma, da bodo upniki poplačani v enakem znesku, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena.

12. Po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje dokazno presojo, da je bil stečajni dolžnik E. E. v času sklenitve pogodbe o preužitku insolventen, utemeljilo z dolgovi družbe I. d. o. o., ne z dolgovi stečajnega dolžnika. Pretežni del tožničinih terjatev do E. E. ima podlago v njegovem (solidarnem) poroštvu, tj. v zavezi, da bo izpolnil tuj dolg (dolg glavnega dolžnika), in sicer brez možnosti ugovora vrstnega reda (pri solidarnem poroštvu lahko upnik ob dospelosti terja izpolnitev obveznosti od glavnega dolžnika, od poroka ali od obeh; drugi odstavek 1019. člena OZ6). Tudi porok se lahko znajde v položaju insolventnosti. Drugačno pritožbeno stališče (da E. E. ni bil prezadolžen, saj je imel le obveznosti iz naslova poroštva) ni pravilno.

13. Dokazna presoja sodišča prve stopnje, da je imel E. E. dolgove, ki jih ni zmogel poravnati, že v letih 2015, 2016, ne šele leta 2017, kot izhaja iz njegove izpovedbe, je oprta na (s pritožbo neizpodbijane) ugotovitve: (1) da je E. E. v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja z dne 18. 7. 2017 sam navedel, da je že dalj časa dolgoročno plačilno nesposoben, da prejema pokojnino (882 EUR/mesec), da je brez premoženja, da ima dolgove iz naslova poroštva ter da ne zmore poravnavati tekočih in preteklih denarnih obveznosti (ima približno 115.000 EUR neporavnanih obveznosti, med drugim tudi do upnikov B. d. d. in F. d. o. o.) ; (2) da je družba F. d. o. o. v postopku osebnega stečaja nad E. E. prijavila terjatev, ki ima podlago v menični izjavi E. E. kot solidarnega poroka ter sklepu o izvršbi z dne 3. 10. 2016, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 3. 11. 2016; (3) da je družba B. d. d. v postopku osebnega stečaja nad E. E., prijavila terjatev, ki ima podlago v kreditni pogodbi z dne 23. 9. 2016, na podlagi katere se je E. E. kot kreditojemalec zavezal, da bo kredit 25.000 EUR vrnil v 108 mesečnih obrokih. Glede na očitno zainteresiranost priče E. E. za izid postopka, je sodišče prve stopnje listinskim dokazom (iz katerih je povzelo zgoraj nanizane ugotovitve) utemeljeno pripisalo večjo dokazno težo. Vpogled v stečajni spis, oziroma listine, ki so del tega spisa, je bil dokazni predlog tožnice, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da tožnica ni ponudila nobenega dokaza, ki bi bil lahko podlaga zaključku sodišču prve stopnje o prezadolženosti stečajnega dolžnika.

14. Pritožbeni očitek o postopkovni nepravilnosti, domnevno storjeni ob vpogledu stečajnega spisa, ni povsem jasen. V kolikor pritožnik z njim meri na nepravilnost v fazi dokazovanja (v tem smislu, da sodišče prve stopnje stečajnega spisa dejansko ni vpogledalo), gre za očitek, ki je v nasprotju s podatki v spisu; sodišče prve stopnje je pravdnima strankama omogočilo vpogled v stečajni spis Okrožnega sodišča v Mariboru St 000/2017, ki ga je v okviru dokaznega postopka tudi samo vpogledalo (oboje izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 5. 11. 2019). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tudi dovolj jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje podlago za presojo o prezadolženosti stečajnega dolžnika našlo prav v listinah, ki so del stečajnega spisa (predlog za začetek postopka osebnega stečaja, prijava terjatev dveh upnikov). Ob tem je treba ponovno poudariti, da pritožba ne napada v prejšnji točki obrazložitve povzetih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, oprtih na omenjeno listinsko dokumentacijo.

15. Ker je stečajni dolžnik pogodbo o preužitku sklenil s sinom (torej z osebo, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika položaj ozko povezane osebe), se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s subjektivnim pogojem izpodbojnost (2. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Vprašanje, ali je toženec ob sklenitvi pogodbe o preužitku vedel (oziroma moral vedeti), da je njegov oče insolventen, za odločanje v tej zadevi ni pravno odločilno.

16. Pritožnik ni podal konkretnih navedb in razlogov glede sklepa v delu, s katerim je bila zavrnjena intervencija M. M. (točka I/II izreka odločbe sodišča prve stopnje). Neutemeljeni so vsi pritožbeni očitki zoper sodbo. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena in 353. člen ZPP).

17. Toženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške v zvezi z njo, tožnici pa je dolžan povrniti njene pritožbene stroške v višini 1.116,30 EUR, in sicer: 1500 točk za odgovor na pritožbo, oziroma upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR, 900 EUR, po tar. št. 21/2 OT,7 povečano za materialne stroške (15 EUR) in 22 % DDV (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Priznane stroške ji mora plačati v roku 15 dni od vročitve predmetne odločbe (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude s plačilom pa ji od izteka 15 dnevnega paricijskega roka dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami 2 Glede na prvi odstavek 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007, s spremembami in dopolnitvami (ZFPPIPP)) bi bil materialnopravno pravilen zahtevek, da se razveljavijo učinki pogodbe o preužitku v razmerju med stečajnim dolžnikom in sopogodbenikom (namen zahtevka je, da se prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku). Ker je del obravnavanega izpodbojnega zahtevka tudi izbrisna tožba, z absolutnimi, erga omnes učinki, tudi pritožbeno sodišče (enako kot sodišče prve stopnje) te nepravilnosti ni problematiziralo. 3 Glej II Ips 3/2009. 4 Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002 (SPZ)). Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena SPZ). 5 Glej A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, str. 228. 6 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami 7 Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami