Jedro

Če pritožba vsebinsko izpodbijani odločbi ničesar ne očita, jo sodišče preizkusi iz razlogov, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper takšen sklep se iz pritožbenih razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve postopka pritožuje tožnik ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik vnovič navaja, da je tožnik doma v Bosni, zato je komunikacija med njim in pooblaščenci upočasnjena. Ker so sedaj pooblaščenci zaprosili osebo, ki v to državo potuje, naj tožniku razloži, kaj mora predložiti sodišču, pritožnik (po svojih pooblaščencih) blagohotno prosi sodišče, naj sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik sicer pravi, da se pritožuje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, a ne pojasni v katerem delu, zakaj ali kako naj bi bilo le-to napačno ugotovljeno. Pritožnik prav tako ne pojasni, v čem naj bi prvo sodišče kršilo pravila pravdnega postopka. Glede na to, da se vsebinsko pritožnik na sodišče zgolj obrača ter pričakuje, da bo sodišče sklep razveljavilo, je sodišče preizkusilo razloge, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ob preizkusu po uradni dolžnosti sodišče ni ugotovilo nobenih takšnih kršitev, zato sklepa ni bilo mogoče razveljaviti, marveč ga je bilo potrebno potrditi (2. točka 365. člena ZPP). Določba 168. člena ZPP je jasna in kogentna. Sodišče prve stopnje je dalo tožeči stranki dodatni rok, da priskrbi vse, kar citirana določba zahteva, da tožnik predloži še ob vložitvi tožbe. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tožnik je tožbo vložil 24.5.2000 in ni predložil listin, ki bi jih moral predložiti ob vložitvi tožbe oz. najkasneje do poteka dodatnega roka.