Jedro

Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 68. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti pa je v takem primeru lahko podana takrat, kadar mora zapuščinsko sodišče eno od strank (in sicer tisto, katere pravico šteje za manj verjetno - 1. odstavek 213. člena ZD) napotiti na pravdo oziroma na upravni postopek. V takem primeru namreč zapuščinsko sodišče ne ureja le razmerij, ki med strankami niso sporna, ampak se mora že opredeliti o večji ali manjši verjetnosti obstoja pravic ene od strank. Pri tem opredeljevanju pa ob dejstvu, da je na sodišču, ki mora izdati napotitveni sklep (pri čemer gre še za sodišče z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih), ena od strank zaposlena kot zapisnikarica (ki svoje delo opravlja pri vseh sodnikih sodišča), ni mogoče povsem zagotoviti odsotnosti predsodka udeležencev postopka glede nepristranosti sodišča in tedaj zaupanja, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi uživati v javnosti in še posebej pri udeležencih postopka. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in ob upoštevanju načela ekonomičnosti za odločanje določilo sodišče, ki je najmanj oddaljeno od krajevno pristojnega sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zapuščinski zadevi se določi Okrajno sodišče v K.

Obrazložitev

Pri Okrajnem sodišču v D. je v teku zapuščinski postopek po pok. J. L. (umrl dne 5.10.1994) in F. L. (umrla dne 11.2.1996).

Z vlogo z dne 23.12.1997 so pooblaščenci nujnih dedičev F. L. in J. Č. sodišče obvestili, da z dedinjama, od katerih je ena V. L., ki je zaposlena pri Okrajnem sodišču v D., ne morejo doseči sporazuma, zaradi česar bo potrebno nastala sporna vprašanja reševati v pravdnem postopku. Zato predlagajo, da se zadeva že v fazi zapuščinskega postopka odstopi drugemu stvarno pristojnemu sodišču. Predlogu pooblaščencev nujnih dedičev se je pridružilo tudi Okrajno sodišče v D., ki je v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedlo, da je dedinja V. L. zaposlena pri Okrajnem sodišču v D. kot zapisnikarica in da svoje delo opravlja pri vseh sodnikih sodišča. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 68. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se na podlagi določbe 163. člena zakona o dedovanju - ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Po določilu 68. člena ZPP namreč Vrhovno sodišče Republike na predlog stranke ali sodišča (v obravnavanem primeru sta podana oba predloga) določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek v katerem dejstva, od katerih je odvisna kakšna pravica strank, praviloma niso sporna. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, samo po sebi še ne zadošča za to, da bi bilo potrebno na podlagi določbe 68. člena ZPP za odločanje v zadevi določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Utemeljenost predloga za delegacijo pristojnosti pa je v takem primeru lahko podana takrat, kadar mora zapuščinsko sodišče eno od strank (in sicer tisto, katere pravico šteje za manj verjetno - 1. odstavek 213. člena ZD) napotiti na pravdo oziroma na upravni postopek. V takem primeru namreč zapuščinsko sodišče ne ureja le razmerij, ki med strankami niso sporna, ampak se mora že opredeliti o večji ali manjši verjetnosti obstoja pravic ene od strank. Pri tem opredeljevanju pa ob dejstvu, da je na sodišču, ki mora izdati napotitveni sklep (pri čemer gre še za sodišče z majhnim številom sodnikov in drugih zaposlenih), ena od strank zaposlena kot zapisnikarica (ki svoje delo opravlja pri vseh sodnikih sodišča), ni mogoče povsem zagotoviti odsotnosti predsodka udeležencev postopka glede nepristranosti sodišča in tedaj zaupanja, ki ga morajo sodišča v demokratični družbi uživati v javnosti in še posebej pri udeležencih postopka. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in ob upoštevanju načela ekonomičnosti za odločanje določilo sodišče, ki je najmanj oddaljeno od krajevno pristojnega sodišča.