Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnica in toženec sta sorojenca. Skupaj z materjo sta 2. 11. 2011 sklenila darilno pogodbo, pogodbo o razdružitvi solastnega premoženja (dveh nepremičnin) in pogodbo o ustanovitvi služnosti. V kleti stanovanjske hiše na tožničini parceli je kurilnica, ki se uporablja (le) za ogrevanje toženčeve hiše. V pogodbi sta se stranki dogovorili, da tožničina nepremičnina pridobi služnost poti preko toženčeve nepremičnine, tožencu pa se dovoli, da še naprej uporablja kurilnico v enakem obsegu. Tožnica je leta 2022 tožencu poslala dopis, s katerim je preklicala dovoljenje za uporabo kurilnice in mu postavila šestmesečni rok za izpraznitev. Toženec tega ni upošteval in kurilnico še uporablja. Tožnica je zato s tožbo zahtevala njeno izpraznitev in plačilo uporabnine. Toženec je z nasprotno tožbo zahteval ugotovitev obstoja neprave stvarne služnosti in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis služnosti.
2.Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek zavrnilo. Na podlagi toženčevega zahtevka je ugotovilo obstoj stvarne služnosti za uporabo kurilnice v breme vsakokratnega lastnika tožničine služeče nepremičnine in v korist vsakokratnega lastnika toženčeve gospodujoče nepremičnine. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil namen strank ustanoviti služnost, čeprav tega nista tako poimenovali.
3.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo obema pritožbama in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tudi toženčev zahtevek. Zaključilo je, da jasnost pogodbenega določila ne omogoča drugačne razlage pogodbe. Kljub temu je potrdilo zavrnitev tožničinega zahtevka, saj naj pogodbeno dogovorjeno dovoljenje za uporabo kurilnice ne bi bilo enostransko preklicno.
4.To je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:
- Ali dovoljenje za uporabo nepremičnine, ki je v pogodbi dano določeni osebi brez časovne opredelitve in brez ustanovitve stvarne in osebne služnosti, lahko predstavlja trajno obligacijsko razmerje, ki ga lastnik nepremičnine ne more enostransko preklicati?
- Ali je materialnopravno pravilno stališče, da dovoljenje za uporabo tuje nepremičnine ni prekarij zgolj zato, ker je bil namen uporabe določljiv, ne pa določen, in ker okoliščine kažejo na trajnejše razmerje, čeprav pogodba ne vsebuje nobenega dogovora o nepreklicnosti oziroma trajanju takega razmerja?
- Ali je mogoče obligacijsko dovoljenje za uporabo nepremičnine razlagati tako, da lastniku trajno odvzame možnost zahtevati vrnitev svoje stvari, če pogodba takšne omejitve izrecno ne vsebuje?
- Ali lahko lastnik nepremičnine izgubi pravico zahtevati izročitev svoje stvari zgolj na podlagi obligacijskega dovoljenja za uporabo, če pogodba ne določa trajanja razmerja, pogojev njegovega prenehanja ali odpovedi?
- Ali je mogoče pogodbenemu dovoljenju za uporabo tuje nepremičnine, katerega trajanje in način prenehanja nista določena, pripisati učinek trajne in nepreklicne obligacijske pravice do uporabe, če iz pogodbe ne izhaja izrecna volja lastnika, da se za nedoločen čas odpoveduje možnosti zahtevati prenehanje takšne uporabe?
- Ali je pri razlagi pogodbenega dovoljenja za uporabo nepremičnine dopustno prezreti dejstvo, da sta stranki v isti pogodbi izrecno ustanovili stvarne služnosti za druge potrebe, pri obravnavani uporabi pa sta uporabili zgolj izraz "dovoljuje", ter takšnemu dovoljenju klub temu pripisati učinek trajne in nepreklicne pravice do uporabe?
- Ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera ne gre za prekarij?
- Ali lahko sodišče na podlagi obligacijskega pravnega posla ustvari oziroma prizna trajen in nepreklicen pravni položaj uporabe tuje nepremičnine, ki po svoji vsebini in učinkih ustreza stvarni pravici na tuji stvari, če takšnega stvarnopravnega položaja Stvarnopravni zakonik ne določa, oziroma ali takšna razlaga pomeni kršitev načela numerus clausus stvarnih pravic?
- Ali sme sodišče iz okoliščin sklepanja pogodbe ugotoviti obstoj trajnega obligacijskega upravičenja, če pogodba izrecno razlikuje med ustanovitvijo stvarne služnosti in zgolj dovoljenjem za uporabo?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
8.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).