Jedro

Sodišče je pri izreku enotne pogojne kazni upoštevalo kot določeno tudi kazen, ki je bila z združitvijo že povzeta v drugo sodbo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 31976/2012 z dne 25. 10. 2013 se v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obsojencu, ob upoštevanju kazni štiri mesece zapora, določeni z izpodbijano sodbo ter enajst mesecev zapora, določeni s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 17827/2010 z dne 16. 4. 2012, pravnomočni 8. 9. 2012, določi enotna kazen eno leto in dva meseca zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi treh let po pravnomočnosti te sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo obsojenega K. L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po 57. členu KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je na podlagi drugega in prvega odstavka 217. člena KZ-1 določilo kazen štiri mesece zapora, nakar pa mu je upoštevaje sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 17829/2010 z dne 16. 4. 2012, ki je postala pravnomočna 8. 9. 2012, s katero je bila obsojencu za štiri kazniva dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 izrečena pogojna kazen enajst mesecev zapora s preizkusno dobo treh let in upoštevaje sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 66267/2010 z dne 7. 9. 2011, ki je postala pravnomočna dne 23. 4. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 66267/2010 z dne 20. 3. 2012, s katero je bila obsojencu za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, na podlagi drugega odstavka 60. člena KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 59. člena KZ-1 in 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1, določena enotna kazen eno leto in sedem mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi treh let po pravnomočnosti te sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da oškodovanki D. B., na podlagi tretjega odstavka 57. člena KZ-1 v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe povrne premoženjskopravni zahtevek v višini 600,00 EUR, sicer se lahko pogojna obsodba prekliče in z njo določena kazen izreče. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1 do 6 točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Odločilo je še, da je obsojenec po drugem odstavku 105. člena ZKP dolžan povrniti oškodovanki premoženjskopravni zahtevek v višini 600,00 EUR.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec iz razloga po 1. točki 420. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje z odločbo o kazni v izpodbijani sodbi prekršilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj enotne pogojne kazni ni odmerilo v skladu s prvim odstavkom 53. člena KZ-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano pravnomočno sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da obsojencu izreče pogojno obsodbo, v okviru te pa mu, upoštevaje kot določeni kazni po tej sodbi in sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 17827/2010 z dne 16. 4. 2012, pravnomočni dne 8. 9. 2012, določi enotno kazen eno leto in dva meseca zapora, s preizkusno dobo treh let. Zahtevo za varstvo zakonitosti utemeljuje z navajanji, da prvostopenjsko sodišče enotno pogojno kazen ni določilo v skladu z določbami KZ-1 o odmeri kazni. Pri določitvi enotne kazni v izpodbijani pravnomočni sodbi je namreč upoštevalo kazen pet mesecev zapora po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 66267/2010 z dne 7. 9. 2011, pravnomočni dne 23. 4. 2012, za katero ugotavlja, da je bila v okviru izrečene pogojne obsodbe kot določena že upoštevana pri določitvi enotne kazni v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 56455/2011 z dne 4. 7. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 56455/2011 z dne 17. 9. 2013. Ker je na ta način prišlo do dvojnega upoštevanja kazni, navaja, da je bil z izpodbijano sodbo v škodo obsojenca prekršen kazenski zakon.

3. Obsojenec na zahtevo za varstvo zakonitosti ni podal odgovora.

B.

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obsojenega K. L. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prikrivanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1 in mu izreklo pogojno obsodbo z določeno enotno kaznijo enega leta in sedem mesecev zapora, triletno preizkusno dobo ter posebnim pogojem, da v roku enega leta od pravnomočnosti sodbe oškodovanki D. B. povrne premoženjskopravni zahtevek v višini 600,00 EUR. Pri določitvi enotne kazni (določene na podlagi drugega odstavka 60. člena KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 59. člena KZ-1 in 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1) je kot določene upoštevalo kazen štiri mesece zapora po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 31976/2012 z dne 25. 10. 2013 (v tem postopku izpodbijana sodba), kazen enajst mesecev zapora po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 17829/2010 z dne 16. 4. 2012, pravnomočni dne 8. 9. 2012 in kazen pet mesecev zapora po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 66267/2010 z dne 7. 9. 2011, pravnomočni dne 23. 4. 2012. Vrhovni državni tožilec pravilno ugotavlja, da je bila kazen po pogojni obsodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 66267/2010 z dne 7. 9. 2011, pravnomočna dne 23. 4. 2012 v okviru izrečene pogojne obsodbe kot določena že upoštevana pri določitvi enotne kazni v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 56455/2011 z dne 4. 7. 2012, v zvezi sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 56455/2011 z dne 17. 9. 2013, pravnomočni dne 19. 9. 2013. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča pravilen zaključek vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da je bila v izpodbijani sodbi, kot določena kazen upoštevana kazen, ki je že bila zajeta v enotni kazni, izrečeni po določbah o steku v sodbi I K 56455/2011 z dne 4. 7. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 56455/2011 z dne 17. 9. 2013. 6. Ker je pri izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje kot določeno upoštevalo kazen pet mesecev zapora, ki je že bila zajeta v enotni kazni, izrečeni po določbah o steku v sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 56455/2011 z dne 4. 7. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Kp 56455/2011 z dne 17. 9. 2013, je sodišče prve stopnje tudi po presoji Vrhovnega sodišča kršilo kazenski zakon v smislu 5. točke 372. člena ZKP, saj je z odločbo o enotni kazni prekršilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kazen pet mesecev zapora po sodbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 662267/2010 z dne 7. 9. 2011, ki je postala pravnomočna dne 23. 4. 2012 je namreč upoštevalo pri izreku enotne kazni v izpodbijani sodbi, čeprav je bila ta kazen že zajeta v enotni kazni določeni s sodbo I K 56455/2011 z dne 4. 7. 2012 ter je na ta način v škodo obsojenega prišlo do dvakratnega upoštevanja te kazni.

C.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 426. člena ZKP zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca ugodilo ter izpodbijano pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, opr. št. I K 31976/2012 z dne 25. 10. 2013 v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obsojencu ob upoštevanju kazni štiri mesece zapora določene z izpodbijano sodbo ter enajst mesecev zapora določeni s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 17827/2010 z dne 16. 4. 2012, pravnomočno dne 8. 9. 2012 na podlagi določb drugega odstavka 60. člena KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 59. člena KZ-1 ter 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen eno leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo treh let.